Četrtek, 20. 12. 2018, 10.38
2 meseca, 1 teden
Od hudiča do angela: Kaj sporoča Jože Robežnik?
Veseli december je čas zabav in druženja s sorodniki in prijatelji – ob bogato obloženi mizi pa tudi ob kakšnem "kozarčku" več. In prav v tem mesecu izobilja je prav, da še enkrat spomnimo na osnove varnih zabav – poskrbite za varno pot domov! O tem opozarja tudi Jože Robežnik, eden od ambasadorjev Agencije za varnost prometa.
Alkohol v prometu je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja v prometu. Zato je še kako pomembno, da se kot skupnost bolj aktivno vključujemo v različne spodbudne akcije, informiramo in poslušamo tiste, ki imajo na tem področju največ izkušenj.
Agencija za varnost prometa (AVP) skozi vse leto organizira različne preventivne akcije in v okviru letnih kampanj skuša spreminjati naše navade v prometu. Tudi skozi številne spote, v katerih sodelujejo številni ambasadorji, znani Slovenci, ki se skozi svojo prepoznavnost skušajo približati slehernemu izmed nas. S humorjem, kakšno majhno grajo in tudi z nekaj elementi šoka.
Eden od ponosnih ambasadorjev AVP je tudi televizijski voditelj in videoustvarjalec Jože Robežnik, ki svoja življenjska stališča redno izraža tudi na svojem kanalu na YouTubu. Kakšen je njegov odnos do alkohola, predvsem v tem prazničnem obdobju, in kako se je znašel v vlogi ambasadorja, preverite v igrivem intervjuju.
Kakšen je vaš veseli december? Koliko zabavnih srečanj se znajde na decembrskem koledarju?
Moj spored je minimalen, saj sem letos postal oče. Posledično sem postal zelo družinski človek, tako da prav veliko ne. Nekako imava z ženo razdeljeno, koliko, kdo, kje in kdaj spi. No, ne kje, ampak je res minimalno. Saj tudi načeloma kakšno leto je bilo tega več, letos bo pa zelo zelo malo.
Kako na takšnih zabavah poskrbite za varno pot domov?
Varna pot domov je vedno taksi, že zato, ker sem vodil taksikviz in sem velik podpornik ljubljanskih taksistov. Kar je v Ljubljani veliko bolj enostavno kot nekje na vasi. Recimo na Škofljici, kjer sem živel in odraščal, je bilo to vseeno drugače, taksi težje pokličeš.
"Ne vem, si pa predstavljam, da je na vasi težje, saj ni taksislužb. Urbana naselja imajo vedno taksi, ki niti ni drag – v Ljubljani zanj težko odštejete več kot za tri pijače. Zunaj mesta pa bi morali organizirati več prevozov. Težko sem bolj pameten kot stroka. Je pa res, da se mi zdi, da mulci danes nočejo več toliko voziti. Se mi zdi, da je bilo to bolj nam zanimivo."
Pa ste vedno razmišljali tako? Kako ste se zabavali v najstniških letih?
Spomnim se, da sem od nekdaj tako razmišljal. Po mojem mnenju zato, ker je bila zelo blizu mene težava, ko se je sorodnik zaletel, ker je bil pod vplivom alkohola. Sicer ni po tem ni imel nekih zdravstvenih težav, ampak je kar odzvanjalo nekaj časa in očitno sem bil takrat ravno v takšni starosti. Ampak to se mi je od nekdaj zdelo narobe.
Ste eden od znanih ambasadorjev AVP in prek različnih spotov opozarjate na nepravilnosti v prometu. Zakaj ste se odločili za takšno sodelovanje?
Tam, kjer lahko pomagam, bom. Recimo tudi sam opažam, da promet je stvar, ki se lahko še močno izboljša oziroma naše ravnanje na cesti se nedvomno lahko še zelo izboljša. Ideja se mi je zdela dobra in sem rekel ja, seveda, pridem.
Spoti so zabavni, hkrati pa tudi šokirajo. Kakšna je po vašem mnenju prava formula za takšne izobraževalne videe, s katerimi bi lahko dosegli razmišljanje ali celo spremembo vedenja pri gledalcih?
Kakšna je prava formula za izobraževalne videe, niti ne vem. Verjamem pa, da je to kombinacija humorja in šoka. Verjamem, da če je nekaj smešno, zanimivo, bo človeka pritegnilo. Potem pa ni druge, kot da ga šokiraš. V prometu so lahko posledice napačnega ravnanja šokantne. Na to opozarjamo, tako da moramo na koncu šokirati.
Ste zaradi tega sodelovanja tudi sami spremenili svoje navade v prometu?
Imam občutek, da sem že od nekdaj previden udeleženec v prometu. Mogoče prvi dve leti, ko dobiš izpit za avto, si relativno nevaren sebi in drugim. Pozneje, sploh ko sem adrenalin začel sproščati drugje – ali so bili to mogoče nastopi ali to, da se s kolesom rad vozim v naravi – se mi zdi, da se mi je zmanjšala potreba po tem, da bi cesto izrabil za svoj poligon. S kolesom se veliko vozim in kot kolesar v mestu moraš jemati vse druge udeležence, kot da so morilci, ki te hočejo ubiti. Zdi se mi, da je to nujno, se pravi, da vedno potrebuješ očesni kontakt – ko imaš ti prednost kot kolesar, se moraš res obnašati, kot da je nimaš.
V nastajanje spotov ste bili vpleteni tudi s svojimi idejami. Kje ste dobili te ideje?
Idejno sem vpleten pri angelu in pešcu, prihaja še eden. Glavna ideja pa je nastala pri Niku Miheliču, ki je soavtor projekta, ko je na nekem sestanku rekel, da so pokopališča polna ljudi s prednostjo. Pri njem sem to slišal prvič in mi je dalo misliti. Iz tega je potem nastala ideja. En video prej smo naredili na temo parkiranja na parkirnih prostorih za invalide, kjer smo imeli hudiča, in sem rekel, da zdaj potrebujemo angela. Iz tega potem vedno pridejo neke čudne rdeče niti.
Kateri od teh spotov vam je najbližji?
Meni je najbližji pešec ali angel. Pri pešcu gre za tematiko uporabe telefona med hojo in pri tem opozarjamo, da je tudi pešec del prometa, ker dokazano je, da je po nevarnosti to zelo blizu pijanosti. Ukvarjanje s telefonom zmanjša pozornost udeleženca v prometu, kot da bi bili pijani.
Ste po rojstvu otroka postali drugačen voznik?
Po rojstvu otroka sem predvsem začel razumeti, kaj pomeni tista nalepka zadaj, recimo "v vozilu je Ema". Da ne gre za to, da moram jaz, ki sem zadaj, paziti na Emo, ampak za to, da je verjetno notri neki znervirani voznik, ki se mu nekdo dere zadaj. Že tako se mi zdi, da sem zelo počasen voznik. Zavedam se, da imam avto, ki ima relativno slabe vozne lastnosti, in že zato ne vozim hitro po ovinkih, nikoli nisem rad prehiteval, vedno me je bilo tega strah. Zdaj imam sploh tak avto, ki ne skoči. Težko bi rekel, da sem se bistveno spremenil, ampak sem dojel, da je dodatna motnja na zadnjem sedežu.
Katera bo prva lekcija, ki jo boste o prometu dali svojemu otroku?
Daleč je še ta dan, saj ne bo še tako hitro vozil. Drugače pa: "Ni debate, vedno me lahko pokličeš – če potrebuješ prevoz, nimaš denarja, mene lahko vedno pokličeš. Ali pa raje mami pokliči. Mene ali mami, v redu, da bo pošteno. "
Zmanjšajmo tveganje na naših cestah – NE alkoholu in prometu!
Bolj ko se bližamo zadnjim dnevom v letu, bolj popustijo zavore in lažje se prepustimo brezskrbnim zabavam, kjer se pogosto znajde tudi alkohol. Da se bo vsaka decembrska zabava (in tudi tiste, ki bodo trajale v letu 2019) končala z nasmehom, je pomembno, da poskrbimo za varno pot domov.
Vozniki naj se zato vnaprej dogovorijo, kako bodo prišli domov z zabave, v nobenem primeru pa naj ne vozijo vinjeni ali pod vplivom prepovedanih psihoaktivnih snovi. Prav tako naj se ne peljejo z voznikom, ki je užival tovrstna sredstva, ampak ga raje opozorijo na tveganje. Sicer pa je, kot je opozoril tudi Jože, v urbanih naseljih taksi vedno najboljša rešitev. Če varnega prevoza nimate, se raje dogovorite za prenočitev pri prijateljih ali v kakšnem bližnjem hotelu.
Poslušajte še zadnji nasvet Jožeta Robežnika:
Ali ste vedeli?
Približno vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica alkoholiziranosti povzročitelja, pri nesrečah s smrtnim izidom pa povprečno vsaka tretja.
Posebej izpostavljeni tveganju za povzročitev prometne nesreče pod vplivom alkohola so glede na statistične podatke ljudje, stari od 24 do 34 let, večinoma moški.
Alkoholiziranosti ne moremo zmanjšati s svežim zrakom, uživanjem olja, žvečilkami ali drugimi ljudskimi triki.
