Ponedeljek, 8. 4. 2024, 22.04
7 mesecev
Skandinavci jih kupijo nekaj sto mesečno, Evropa pa …
Toyota bZ4X – slovenska izkušnja avtomobila, ki preseneča v Skandinaviji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,42
Toyota bZ4X je v skandinavskih deželah med najbolj prikljubljenimi električnimi avtomobili. Na Norveškem letos zaostaja le za teslo model Y.
Elektromobilnostno najnaprednejši Norvežani jih v povprečju kupijo nekaj sto na mesec, v večjem delu Evrope pa je športni terenec največjega globalnega avtomobilskega proizvajalca v senci (tradicionalnih) tekmecev. Sami smo lani z njim prekrižali ceste med Slovenijo in Dalmacijo, tudi zdaj pa v enem tednu brez zapletov prevozili tisoč kilometrov. Kaj pravi Skandinavija na sprejemanje takega avtomobila z vidika realne uporabe in v čem, če že ne v kupni moči, smo Slovenci podobni Norvežanom?
Če odmislimo prevladujoči Teslin avtomobil, je v skandinavskih deželah, kjer je elektromobilnost daleč najbolj razširjena in obenem z zimskimi razmerami zanjo tudi najzahtevnejša, eden najbolje prodajanih električnih avtomobilov toyota bZ4X. V ostalem delu Evrope se prvi električni poizkus največjega avtomobilskega proizvajalca še ni tako tako prodajno dokazal.
Toyota je v prvih treh mesecih na Norveškem prodala 1.324 vozil bZ4X. Samo marca so jih registrirali kar 800, kar je skoraj dvakrat toliko, kot je Volkswagen prodal svojih primerljivih modelov ID.4.
Deset najbolje prodajanih modelov na Norveškem (januar–marec 2024):
| prodaja 2024 | tržni delež | |
|---|---|---|
| Tesla Model Y | 4.704 | 21,1 % |
| Toyota bZ4X | 1.324 | 6,0 % |
| Volkswagen ID.4 | 924 | 4,2 % |
| Hyundai Kona | 763 | 3,4 % |
| Volvo EX30 | 714 | 3,2 % |
| Nisan Leaf | 694 | 3,1 % |
| MG 4 | 599 | 2,7 % |
| Audi Q4 e-tron | 577 | 2,6 % |
| Nissan Ariya | 553 | 2,5 % |
| Volkswagen ID.3 | 546 | 2,5 % |
vir: OFV
V osnovni različici stane bZ4X v Sloveniji približno toliko kot hibridni RAV4.
Kje so razlogi? V Sloveniji cene med bZ4X in RAV4 enake, na Norveškem 20 tisoč evrov razlike.
Prvi in najbolj očiten razlog je najprej skandinavska in še posebej norveška cena toyote bZ4X. Zavoljo drugačne davčne politike je ta električni športni terenec cenejši od hibridnega, kaj šele priključno hibridnega klasičnega modela RAV4. Norvežane osnovni bZ4X stane 478 tisoč kron (41 tisoč evrov, različica 4WD je 2.500 evrov dražja), priključno hibridni RAV4 (hibridni ni na voljo) pa skoraj 700 tisoč kron (60 tisoč evrov). V Sloveniji je cena za bZ4X dejansko podobna, le da hibridni RAV4 stane enako kot bZ4X.
To pa kajpak ni edini razlog, saj so na Norveškem tudi sicer klasično gnani avtomobili davčno bolj obremenjeni od električnih. Med prvimi dvajsetimi najbolje prodajanimi modeli imajo le štirje v ponudbi tudi klasičen motor. Tudi tradicionalni tekmeci imajo svoje električne modele vsaj cenovno primerljive ali cenejše od podobnih bencinsko gnanih modelov. Kar nekaj znamk na Norveškem bencinsko in dizelsko gnanih modelov ne prodaja več.
Uspešnejši od konkurentov na trgu, ki bo morda že letos povsem električen
Toda ker je Norveška električno tako razvit trg, je uspeh Toyotinega avtomobila vseeno zanimiv. Za razliko od tehnološko naprednejših korejskih proizvajalcev in cenejših, a nikakor pretirano cenenih kitajskih avtomobilov imajo očitno na razvitih trgih svojo priložnost tudi tradicionalni proizvajalci.
Tradicionalnejši in globalno bolj razpršen kot Toyota bržkone ni nihče. Avtomobil, kot je bZ4X, zato na trg daje avtomobil, ki z vidika elektrike predstavlja šele začetek poti japonskega proizvajalca. Ta bo v tem desetletju resda glavno usmeritev še naprej nudil hibridom in bo elektriko razvijal precej zadržano, toda tradicija znamke, izkušnje in kakovost izdelave so na strani proizvajalca avtomobilov z 90-letno zgodovino. Tradicija je tisto, kar je največje bogastvo tradicionalnih proizvajalcev in prav tega novodobne ameriške in kitajske znamke še nimajo.
Med električnimi avtomobili (in tudi širše) ima električna toyota enega najboljših vozniških položajev.
Na obisku hitrih polnilnic na avstrijskem Koroškem.
Prodajni uspeh v mrzli Skandinaviji?
Toda vendarle – na Norveškem je lep del leta ostra zima s temperaturami globoko pod lediščem. Veliko je snega in ledu, torej vremenskih razmer, ki nikakor ne ustrezajo baterijskim pogonom.
Norveška ima podobno kot Slovenija razpršeno prebivalstvo, tudi v tej skandinavski državi veliko ljudi živi v stanovanjskih hišah z lastno vtičnico. V Sloveniji je takih po podatkih statističnega urada dve tretjini prebivalstva. Vsak med temi lahko baterijo polni doma ponoči, podobno kot baterijo mobilnega telefona, in v večjem delu leta čez dan na doseg še pomisli ne.
Ena najboljših električnih voznih izkušenj, baterija pa ne sodi med največje
Čeprav pri bZ4X doseg nikakor ne sodi med največje, marsikaj nadoknadi zelo dobra vozna izkušnja, položaj za volanom, prostornost za potnike spredaj in zadaj, za električno vozilo je bZ4X tudi nadpovprečno robusten.
Toyotin bZ4X je avtomobil, ki ima relativno majhno kapaciteto baterije. To so Japonci izbrali premišljeno, a tudi tvegano. Baterija z uporabno kapaciteto 64 kilovatnih ur (kWh) je od sedem do trinajst kWh manjša kot pri teslah, pa že te niso velike v primerjavi z nekaterimi velikoserijskimi francoskimi proizvajalci. Velika baterija odpravlja bojazen dosega, a obenem povečuje strošek in ceno, povečuje tudi maso avtomobila. Optimalna je manjša baterija velikosti do največ 80 kilovatnih ur z učinkovitim polnjenjem.
Lanski potep prek Velebita v Dalmacijo.
Hitro polnjenje v enem najbolj modernih polnilnih parkov v Avstriji.
Učinkovito hitro polnjenje prepreči slabo voljo, toda najpogosteje ga bo lastnik polnil doma
Tvegano pri ne največji bateriji je primer, ko polnjenje ni najučinkovitejše in ko avtomobil nima učinkovitega sistema za predgretje baterije. V tem primeru je poraba pozimi višja, kot bi bilo potrebno, polnjenje na hitrih polnilnicah pa šibkejše.
To je slabo, ko potujemo na dolgih vožnjah ali ko se nam iz enega konca države mudi nazaj domov, ob povprečnih dnevnih opravkih pa voznik tega še opazi ne.
Kdor bo polnil baterijo doma, bo v povprečnem dnevu le redko prevozil več kot 300 kilometrov. Vsaj toliko, lahko pa tudi tja do 350 kilometrov, znaša poletni doseg Toyotinega električnega športnega terenca.
Tisoč kilometrov v enem tednu ni težava
Po vozni izkušnji se med primerljivimi električnimi avtomobili težko katerikoli kosa s toyoto, ki na večino neskandinavskih trgov vstopa dokaj zadržano.
Toda praktična izkušnja z naših testnih voženj je zelo zgovorna – lani smo se s tem avtomobilom dvakrat odpeljali v Dalmacijo (enkrat do Zadra, drugič do Makarske), zdaj smo v enem tednu z njim brez težav prevozili tisoč kilometrov po Sloveniji in avstrijskem Koroškem. Še posebej se je s takim avtomobilom dobro voziti tam, kjer je javna (podeželska) polnilna infrastruktura urejena. Avstrija je v tem primeru veliko naprednejša od Slovenije.
Kaj čaka Toyotine inženirje?
Za Toyoto je bil bZ4X šele prvi korak v svet elektromobilnosti in na Japonskem bodo v tem desetletju že predstavili še naprednejše električne platforme. Toyotine inženirje čaka predvsem razvoj sistema za predgretje baterije (strojna nagradnja) in boljši izkoristek polnjenja, kar pa bo bržkone mogoče rešiti že s programsko nadgradnjo.
Polnjenje od 20 do 80 odstotkov baterije traja od deset do petnajst minut dlje kot pri konkurenci. To resda ni malo, a obenem tudi ne more biti ključen dejavnik avtomobila, saj se povprečni lastnik z lastno hišo s takim polnjenjem sreča redko. Električni športni terenec, kot je bZ4X, ima namreč mnogo drugih izrazitih adutov, ki stavijo na vozno izkušnjo in vsakodnevno zadovoljstvo z avtomobilom.
