Tovarniško prirejena corsa za pogon na avtoplin (LPG) je na kožo pisana varčnim in ekološko ozaveščenim voznikom. Zaradi ugodne cene avtoplina, ki se ga pri nas lahko najceneje natoči po ceni 0,489 evra za liter, se tisoč evrov investicije v tovarniško vgrajen plinski sistem povrne po od 28 do 30 tisoč prevoženih plinskih kilometrih. Glede na našo testno porabo je taka corsa z vidika energijskega stroškovnika zmožna konkurirati najvarčnejšim dizlom in skoraj tudi električnim avtomobilom.
Poudarki:
Plinska jeklenka v prostoru za rezervno kolo ne ovira prostornine prtljažnika.
Tehnični podatki, cena, servisi in oprema, vaše mnenje, pikolovci
Corsa LPG poleg 45-litrskega bencinskega rezervoarja prevaža še 35-litrskega plinskega, ki je nameščen na prostoru, kjer bi moralo biti rezervno kolo.
Plinsko gnana corsa ima kakšen minus, vendar ne tam, kjer ga trdovratno iščejo nevedneži, češ da je plinski rezervoar na cesti nevaren in da je črpalk premalo. Pomanjkljivost je v manjšem dosegu vozila, saj je v rezervoar mogoče stisniti največ 30 litrov plina, čeprav je njegova nominalna prostornina približno 35 litrov.
Teoretično kombinirano porabo sedmih litrov, ki bi omogočala 400-kilometrsko avtonomijo, je v običajnem prometu nemogoče doseči. Najnižja poraba, osem litrov na sto kilometrov, ki smo jo dosegli na našem testu, pa bi zadoščala za približno 370 kilometrov.
V Sloveniji je trenutno liter LPG plina mogoče na določnih črpalkah natočiti za le 0,489 centa. Kar pomeni, da je s to corso mogoče 100 kilometrov prevoziti za vsega 4,25 evra.
Kdor se z zgoraj zapisanim sprijazni, požanje že dobro znane pluse, med katerimi prednjačita cenejša vožnja in manjše obremenjevanje okolja. Med pluse pa nikakor ne štejemo povečanja razpoložljive razdalje, saj vožnja z bencinom pri nakupu tisoč evrov dražjega vozila na plin ne bi bila smotrna.
S preklopom na plin se nekoliko zmanjša največja vrednost navora, česar pa med vožnjo praktično ni mogoče zaznati. Zmožnost pospeševanja (13,9 sekunde do "stotke") in največja hitrost (175 kilometrov na uro) ostajata enaki pri obeh vrstah goriva.
Prtljažni prostor ostaja neokrnjen in meri 285 litrov, enako kot pri različici z bencinskim ali dizelskim motorjem.
Motor: 1,4-litrski 66-kilovatni, prilagojen za bencin in utekočinjeni plin
Poraba na testu: 8,7 litra na sto kilometrov
Cena testnega vozila: 14.180 evrov
Dva rezervoarja pomenita tudi večji skupni doseg.
Ne nas narobe razumeti, saj vendar lahko imajo svoja pravila, ki "plinarjem" prepovedujejo vstop. Hoteli smo reči, da ob pogledu na mentolno zeleno obarvano corso ne morejo niti slutiti, da gre za vozilo z rezervoarjem na utekočinjeni plin! Na vozilu ni niti najmanjše nalepke ali napisa, ki bi namigoval na vrsto goriva. Obenem pa s pomirjujoče vpadljivo barvo vleče odobravajoče poglede, čeprav je samo corsa.
Testna corsa je na kožo pisana varčnim voznikom, ki bodo 1000-evrsko investicijo v tovarniško prirejen motor za pogon na avtoplin dobili povrnjeno po zmernih 28 do največ 30 tisoč prevoznih kilometrih. Samo 3,8 litra na sto kilometrov bi moral porabiti dizel, če bi jih hotel s stroškom goriva konkurirati na 100-kilomterski razdalji.
Priznamo, da nam gre v uredništvu bolje od rok in nog prestavljanje z običajnim ročnim menjalnikom kot pa z avtomatizirano sklopko iz predhodnega testa. Še rajši pa bi imeli šest prestav namesto testnih pet. Morda je videti kot prednost, da se corsa lahko pelje v peti prestavi po mestnih ulicah s približno 1.450 vrtljaji (54 po števcu in 50 zares), kaj pa po avtocesti? Pri največji dovoljeni hitrosti merilnika kažeta 137 kilometrov na uro in 3.900 vrtljajev. Ker šeste prestave ni, sklepamo, da je corsa primernejša za mestne in primestne relacije ter izlete s čim manj avtocestami.
Zgoraj navedeni podatek za avtocesto uporabimo še za porabo, ki na ravnem odseku znaša devet litrov plina in 6,9 litra bencina. Zadnji podatek za deciliter presega porabo prejšnjega testa, pa tudi sicer smo pri kratki vožnji na bencin zaznali večjo porabo, verjetno zaradi odsotnosti sistema start-stop.
Ko vrtljaji v posamezni prestavi pri ogretem motorju dosežejo vrednost 1.800, se prikaže številka naslednje prestave. Če je to v četrti, se motor v peti prestavi brez pritoževanja vrti s 1.300 vrtljaji. Takšnih razmerij ne najdemo prav pri vsakem sodobnem dizlu. Je pa res, da indikator deluje na pamet in ne pomisli, da se s tako nizkimi vrtljaji ne da plezati v klance. Sem spada še beseda o tempomatu: pritisk sklopke ne prekinja izbrane hitrosti.
Stikalo za izbiro plinskega energneta (LPG).
Testnih tisoč kilometrov smo skoraj v celoti prevozili na plin. Zgolj za 30 kilometrov smo preklopili na bencin zaradi primerjave porabe pri enakih hitrostih, pri čemer je potovalni računalnik nameril skoraj 30 odstotkov večjo porabo plina. Primerjava testne porabe plina (8,7) s porabo bencina na predhodnem testu (6,8) pokaže, da je vožnja s plinom po stotih kilometrih cenejša za dobre tri evre. Po zelo poenostavljenem računu se tisoč evrov višja cena različice LPG povrne po 30 tisoč kilometrih.
Merilnik količine goriva prikazuje tisto snov, ki trenutno poganja motor. V prvi minuti po zagonu hladnega motorja je to vedno bencin, kljub vključenemu stikalu LPG. Ko uparjalnik opravi svoje delo, tudi merilnik preklopi na prikaz količine plina. Pri Oplu so zdaj na zaslon prenesli tudi možnost, da potovalni računalnik hkrati prikazuje tako doseg z bencinom kot z LPG.
Nastavek za polnjenje plinskega rezervoarja. Oba polnilna mesta sta za enimi vratci.
Poudarjanje večje razpoložljive razdalje zaradi dveh rezervoarjev goriva je povsem nepomembno, saj se kupec takšnega vozila ne vozi na dražje gorivo. Poln rezervoar 95-oktanskega goriva pomeni vsaj 30-kilogramsko breme, ki povečuje porabo plina. Seveda mora voznik skrbeti, da je v rezervoarju zadostna, vendar majhna količina bencina, potrebna za zagon hladnega motorja.
Glede na podatke potovalnega računalnika sklepamo, da hladen motor po desetih zagonih porabi največ 0,3 litra bencina. Na našem testu corse LPG prejšnje generacije smo po dva tisoč kilometrih vožnje na plin porabili pet litrov bencina. To bi povprečno pomenilo 0,25 litra na sto kilometrov, med daljšo relacijo precej manj, pri daljših prekinitvah vožnje pa več.
V prejšnjem testu bi lahko poročali o dodatni okretnosti male corse, čeprav zadnja generacija meri več kot štiri metre.
Zaradi izdatnega pomika sedežev bi lahko spredaj sedela tudi dvometraša, corsa pa prenese tudi test 2 x 190, to pomeni eden spredaj in drugi za njim. No, z drugim je to tako: res se lahko zbaše na zadnjo klop, kolena pa mu rešuje konkavno oblikovan hrbtni del sprednjega sedeža … in dejstvo, da tam ni žepov.
V prtljažnem prostoru to pot ni bilo plošče, ki bi pokrivala dvojno dno oziroma tvorila ravno dno pri položenih naslonjalih. Morda jo je kdo sunil, saj spada k opremi colour edition, kakršno smo popisali pri testu corse z menjalnikom easytronic. Takrat pa nismo zapisali, da je zadnji naslonjali mogoče postaviti tudi navpično, s čimer se zmanjša prostorska izguba pri prevozu večjih škatlastih predmetov.
V prejšnjem testu bi lahko poročali o dodatni okretnosti male corse, čeprav zadnja generacija meri več kot štiri metre. Neposreden volan z okoli 2,8 zavrtljaja je s stopnjo city okrepljen za mestne manevre, med dodatno opremo pa bi lahko omenili napredni pomočnik parkiranja, za katerega priznamo, da nas je opozoril s svojim delovanjem. Senzorji so bili namreč tako občutljivi, da se je shema vozila z rdečimi plastnicami prikazovala že pri vožnji čez kakšno manjšo neravnino. Na srečo se da sistem izklopiti.
Tovarniško vgrajen plinski sistem prinaša kar nekaj prednosti med katere na prvo mesto seveda sodi garancija, servis, pogonu na plin prirejeni strojni elementi motorja ter merilniki nivoja obeh energentov in potovalni računalnik. Pri Oplu so le upoštevali pripombe in porabo obeh energentov (bencin in LPG) sedaj umestili v skupni potovalni računalnik.
Kaj pomeni pojem tovarniška vgradnja sistema za avtoplin?
Gre za predelavo vozila v Oplovem posebnem oddelku v Ruesselsheimu, kamor pride vozilo s tekočega traku, pri čemer imajo motorji že vgrajene ventile in sedeže ventilov iz zmogljivejših materialov.
Plin, ki skozi sesalno cev vstopa v valje mimo ventilov, nima tolikšnih mazalnih lastnosti kot bencin, zato so ventili na udaru.
Pri Oplu gre v vseh primerih za elektronsko vbrizgavanje v sesalno cev, zato so glave motorja, se pravi ventili in sedeži, ustrezno spremenjeni.
Garancijski pogoji za LPG corso so popolnoma enaki kot za vse druge Oplove modele na našem trgu.
Zaradi izdatnega pomika sedežev bi lahko spredaj sedela tudi dvometraša, corsa pa prenese tudi test 2x190, to pomeni eden spredaj in drugi za njim.
V katerem od obeh senčnikov naj bo ogledalce, če se proizvajalec odloči za enega samega? Neizpodbitno drži, da je v vsakem avtomobilu največkrat zaseden vozniški sedež, vendar bi vseeno rekli, da ogledalce spada na desno stran. Vendar ne! Ali to morda pomeni, da je testna corsa namenjena predvsem voznicam?
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.