Kaj zmore? Eden najbolj drznih terencev za 100 tisočakov. #video

Težko je najti bolj britanski avto, kot je to bil originalni defender. Avto z veliko omejitvami je s svojim značajem, terenskimi sposobnostmi in izredno dolgo življenjsko dobo postal sinonim ljubiteljev avtov, a je bil, po drugi strani, med znatno bolj naprednimi tekmeci kot riba na suhem. Pri Land Roverju so sprejeli drzno potezo in leta 2015 prenehali z njegovo proizvodnjo ter napovedali naslednika. Nanje se je vsul plaz kritik in gneva, Ineos Grenadier je celo odkupil licenco in bo proizvajal originalnega defenderja v tovarni v Franciji, toda Land Rover je nadaljeval v svoji smeri. Rodil se je novi defender, in po tedenskem druženju sem tudi sam, velik ljubitelj starih avtomobilskih klasik, hitro pozabil na preteklost, defender z letnico proizvodnje 2020 (zdaj že 2021) navdušuje z ikoničnimi potezami predhodnika, brezkompromisnimi terenskimi sposobnostmi, vlečno zmogljivostjo in tehnološko naprednostjo. 

Nemogoče je zadovoljiti vse

S podobno dilemo sem se spoprijemal, ko sem bil leta 2018 na poti v južno Francijo, kjer sem prvič sedel v drugo generacijo Kockast videz ostaja, a defender je v 21. stoletje vstopil z velikimi koraki. Foto: Gašper Pirman razreda G. Tudi Nemci so po štiridesetih letih spoznali, da mora G postati moderen avto, ki je primeren za vsakodnevne opravke in ne samo delovno vozilo za vožnjo po kolovozih. V primerjavi z defenderjem so bistveno bolj ohranili oblikovno povezavo s predhodnikom, a gledano v celoti, je avto za nekaj deset stopnic boljši. Tako kot pri Land Roverju so tudi pri Mercedesu med razvojem poslušali ''opozorila'' ljubiteljev, zdaj pa so dobili nagrado za to potezo – razred G se prodaja kot vroče žemljice. 

Kako se torej ne zameriti tistim zvestim podpornikom modela in obenem stopiti korak naprej ter zadostiti varnostnim zahtevam, izboljšati vsakodnevno uporabnost, a ohraniti njegov terenski značaj in tudi prepoznavnost. Mislim si, da so bili razvojniki pri Land Roverju zadnjih pet let pod velikim pritiskom, in z veseljem bi slišal kakšno zgodbo iz zakulisja, s kakšnimi težavami so se srečavali. 

Če skrajšam zgodbo, Land Rover je izdelal novega defenderja na novi arhitekturi, mu namenil terenske sposobnosti, ki jih nihče ne bo nikoli rabil, in vse skupaj začinil še z voznimi lastnostmi na cesti, ki so primerne avtu v 21. stoletju. Da je boljši kot predhodnik, verjetno ni treba posebej omenjati, saj je bil zadnjič resno posodobljen ob koncu osemdesetih let, zaradi tega pa se je smel prodajati le na nekaj izbranih trgih. Na letni ravni so prodali do 15 tisoč avtov, kar je bistveno premalo za ekonomsko upravičenost. Glavni razlog o posodobitvi pa je v naslednjem podatku − novi defender se lahko prodaja na dveh najpomembnejših trgih, ZDA in Kitajski, kjer se prej ni smel.

Avtomoto Za Slovence pet kultnih mercedesov, ki so letos že razprodani #video

Vlečni kralj med športnimi terenci

Nova arhitektura je izdelana iz aluminija in prinaša 291-milimetrsko oddaljenost od tal. Vstopni kot za defenderja 110 znaša 38 stopinj, izstopni pa 40 stopinj. Zaradi izdatne uporabe aluminija je arhitektura D7x daleč najbolj toga arhitektura, ki so jo kdajkoli uporabili. Zaradi tega je odlična osnova za povsem neodvisno vzmetenje, stalni štirikolesni pogon in dodatni sredinski diferencial. 

Opcijski sistem z električno pomično vlečno kljuko je edinstven. Voznik iz notranjosti preko zaslona (ali s pritiskom na gumb zadaj, glej video) aktivira vlečno kljuko ali jo pospravi. Sistem je zmožen preveriti maso prikolice in prilagoditi parametre. S pomočjo kamere in rdeče pike je lažje zapeljati povsem do prikolice in jo namestiti. Kljub 176 kilovatov in 430 njutonmetrom navora je zmožen vleči prikolico s skupno maso 3,5 tone in je eden vlečno najbolj zmogljivih športnih terencev pri nas. Seveda mu konkurenco na tem področju dela prepoznavna trojica, mercedes razred G, toyota land cruiser in jeep wrangler.

Fotogalerija

1

 / 39

Na pregloboko vodo opozori kar sam

Testni defender je bil opremljen z zračnim vzmetenjem, navsezadnje je to eden ključnih in najbolj smiselnih doplačilnih dodatkov. Zaradi zračnega vzmetenja se povečajo vstopni/izstopni koti, naklon, ki ga lahko premaga in tako prevozi 90 centimetrov globoko vodo (prej 50 centimetrov). Kako globoko gre, nismo preverjali, a verjamemo Land Roverju na besedo. Voznikom pri vožnji čez vodo pomaga še nadzorni sistem; še zadnji podatek − električna napeljava je vodoodporna in ima standard IP67. 

Če ni umazan, se ne uporablja pravilno

Testni defender ni ostal dolgo čist. Po pravici povedano nam čist sploh ni bil všeč, bistveno bolj mu ustreza blatna "obleka". Zato smo ga kar hitro umazali, zapeljali na brezpotje in preverili vsaj nekaj odstotkov njegove terenske superiornosti. 

Postavili smo ga pred marsikatero zahtevno oviro, v resnici se med vožnjo po blatnih lužah, večjih grbinah in strmih drsečih klancih niti ni "spotil". S pravimi pnevmatikami bi bilo vse skupaj še bistveno manj zahtevno, a težko si predstavljamo, kje so njegove meje. V resnici bi morali zelo pretiravati, da bi dosegli vrh njegovih terenskih zmogljivosti. Prepričani smo, da ni voznika, ki bo izkoristil vse te zmogljivosti, saj novi defender ni več "traktorski" kockasti terenec, ki ga je vsak lastnik kupil zaradi ene stvari – voziti se tam, kjer se je z drugimi avti "škoda voziti". Novi defender, čeprav neizmerno terensko sposoben, je avto, ki ga lastnik ne bo več preprosto zapodil v divjino in pustil, da veje drgnejo po njegovem boku.

Prepletanje klasičnih elementov z modernimi rešitvami. Defender mogoče na prvi pogled ne deluje premijsko, a notranjost je res posebna in pričara vtis nepopustljivega terenca. Foto: Gašper Pirman

Glasen, a dovolj močan

D240, kodno ime za dvolitrski štirivaljnik s 176 kilovati in 430 njutonmetri navora, se je z letom 2021 poslovil. Zamenjal ga je trilitrski dizelski motor z 200 kilovati in tehnologijo blagega hibrida, zaradi novega izračuna DMV in emisij CO2 pa bo novi D250 v resnici cenejši za skoraj osem tisoč evrov kot zdaj že nekdanji D240. 

A ker novega nismo vozili, nekaj besed o starem motorju. Moči mu ne manjka, kljub 2.268 kilogramov, je dovolj poskočen tudi na avtocesti. Zaradi kockaste oblike je tam sicer možno slišati piš vetra, a kljub močnejšim sunkom vetra ostane defender na cesti kot tank. Zahvaljujoč zračnemu vzmetenju se vozi po vseh podlagah neverjetno udobno, volanski mehanizem je prijetno uravnotežen, pravzaprav se skozi zavoje vozi presenetljivo dobro. Največ zaslug ima ravno zračno vzmetenje, s pritiskom na stikalo pa se s pomočjo slednjega oddaljenost od tal poveča na 291 milimetrov. 

Od pet do sedem

Defender je zmožen vlečti prikolico s skupno maso do 3.500 kilogramov, njegov sistem pa je eden boljših. Foto: Gašper Pirman V mojem primeru je v notranjosti še za odtenek bolj poseben, drugačen in s pravim karakterjem. Pravo razmerje terenskih dodatkov, funkcionalnih rešitev in digitalizacije je pravzaprav prijetna popestritev. Res je, potrebno je nekaj privajanja na nekatere posebne rešitve, ki so unikatne za to britansko znamko. Upravljanje klimatske naprave, gretje sedežev in voznih profilov preko enakih stikal je razumljivo, intuitivno. Nekoliko bolj zapleteno je prilagajanje merilnikov preko obvolanskega stikala, zaslon na dotik pa deluje hitro. Nastavitev je veliko, zato je nekatere težje najti, a kot sem rekel, tipično britansko. 

Izpostavljene glave vijakov, aluminijaste plošče, napis defender pri sovozniku in obilica odlagališč prinaša pravo razmerje vsega. Morda ne deluje vse skupaj premijsko, a daje občutek žilavosti, neuničljivosti, všečnosti in drugačnosti. 

Testni defender je imel vgrajenih pet sedežev. Na voljo je tudi kombinacija s šestimi (tri spredaj) ali sedmimi (tretja vrsta z dvema sedežema). V drugi vrsti je prostora ogromno, pri prostoru za kolena in glavo ne bodo nezadovoljni niti tisti, ki merijo dva metra. Na naše presenečenje prtljažni prostor ni tako velik, kot je velik celoten avto. Pri sedmih sedežih ima 231 litrov oziroma se lahko raztegne do 2.233 litrov. Hvalimo izdelavo spodnje police, globoko dvojno dno in uporabnost. 

S ceno sto tisočakov bo marsikdo dvakrat pomislil, kam ga bo zakopal

Impresiven je nov defender, očitati mu ne moremo veliko stvari. Dvoboj puristov in zagovornikov novega se verjetno ne bo nikoli Prostora v drugi vrsti je ogromno, prtljažni prostor deluje nekoliko majhen za dimenzije avtomobila, a ima veliko prednost – skoraj do vrha ima ravne linije, zato lahko vanj zložimo veliko. Foto: Gašper Pirman končal. Z nevtralnega vidika se v tem dvoboju težko postavimo na eno ali drugo stran. Star defender ima svoj čar, identiteto in neuničljiv značaj. Novi pa je moderen, verjetno najbolj zmogljiv 4 x 4 v zgodovini znamke, varen in vizualno dovolj poseben. Je pa res, da novi defender vsekakor ni več delovni konj in primeren za raziskovanje po tesnih gozdovih, ker ga je za to škoda. Postal je predvsem moderen cestni avto, ki bo navdušil mimoidoče, in s tega vidika razumem, zakaj ga marsikdo ne mara več. Navsezadnje tudi cena ni nič več ljudska.  

Testni defender je stal sto tisočakov, kar je dosegljivo peščici izbrancev. Res je, gre za polno opremljeni model s 30 tisoč evri dodatne opreme, marsikaj bi lahko črtali s seznama, z novim motorjem pa je tudi cenejši za okoli osem tisočakov. Tako kot pri drugih premijskih znamkah je pač končna cena odvisna od opcij, od vstopne različice pa se ta lahko praktično podvoji.