Hyundai tucson – uveljavljeno ime z veliko sveže tehnike

Veliko ime se v Evropo vrača ob pravem času

Tucson je seveda za Hyundai zelo pomembno ime. Z njim si je korejski avtomobilski velikan uspešno gradil ugled na evropskem avtomobilskem trgu.

Uradna razlaga, zakaj se iz evropskih salonov umika ime ix35, ki je v preteklosti v razredu srednje velikih SUV zamenjalo prvega tucsona, je, da želi Hyundai vse svoje modele z globalnimi prodajnimi ambicijami po vsem svetu prodajati pod enotnimi imeni.

Saj ne, da dvomimo, toda zgodba o vrnitvi velikega imena je na las podobna tisti o tucsonovem velikem bratu santa feju.

Ime tucson je v obdobju, ko se je Hyundai prebijal v Evropo, pomenilo veliko zanesljivosti in dober pogon za zmerno ceno. Kupci pa so si to zapomnili kot pri santa feju, ki je slavo sicer najprej začel žeti v družbi kalifornijskih mamic.

Njegova vrnitev na evropske ceste seveda prihaja ob pravem času. Razred kompaktnih in srednje velikih križancev in športnih terencev namreč doživlja velik vzpon.

Pred 15 leti, ko je na staro celino prvič zapeljal hyundai santa fe, pa do danes je ta največji korejski avtomobilski proizvajalec evropskim kupcem prodal več kot 1,2 milijona svojih športnih terencev. Lani je med vsemi Hyundaijevimi modeli, prodnimi v Evropi, bila četrtina predstavnikov razreda SUV.

Všečen videz in več skrbnosti pri notranji podobi

Nad podobo novega tucsona je bedel kdo drug kot Peter Schreyer, oblikovalski guru, ki je nedvomno najbolj zaslužen za to, da so korejski avtomobili začeli zanimati evropske voznike, ti pa so svoje denarnice odprli ne le zaradi racionalnih odločitev, temveč tudi čustev.

Kia sportage je najboljši primer te trditve in upamo si trditi, da bo tucsonova ostrejša, dinamična podoba znala pritegniti tudi nekoga, ki še nikoli v življenju ni sedel za volanom hyundaija.

Če spredaj ne more skriti sorodstva s santa fejem, pa je zadek precej unikaten. Izstopa dvojni zaključek izpušne cevi, poudarjene so športnejše horizontalne linije, z lučmi LED pa je videti prav športno. Zadek nas kar malce spominja na novega cherokeeja.

Po prvih kilometrih lahko zapišemo, da se vidi, da so precej skrbno načrtovali tudi počutje v notranjosti kabine. Materiali so izbrani skrbno in nekdaj precej nelogična azijska ergonomija s samosvojim tlorisom stikal je v tucsonu dokončno vzela slovo. V najbolj opremljenih različicah želi tucson, na primer s prezračevanimi in ogrevanimi usnjenimi sedeži spredaj ter ogrevanimi sedeži z nastavljivim naklonom naslonov zadaj, celo biti že kar malce premium SUV.

Mož s klobukom nam je sredi Frankfurta pričaral urbano divjino

Na sovozniški sedež je prisedel izkušeni inštruktor, njegov klobuk Indiane Jonesa in prašni čevlji z grobim podplatom so dali vedeti, da ima za seboj veliko kilometrov prek pokrajin, kjer je asfalta toliko kot v Sahari vode, torej nič. Možakarju je ime Duncan Barbour in če ste kdaj slišali za legendarne terenske ekspedicije Camel Trophy, je on tisti, ki je zadevo izpeljal.

V Frankfurtu je na posestvu Hyundaijevega razvojnega centra s pomočjo dveh bagerjev poskrbel za 650 metrov lukenj, prevojev, 30-stopinjskih bočnih naklonov, strme vzpone in spuste ter za čisto pravi most iz šestih borovih hlodov. Zaradi grobih ostankov gradbišča je tucsona sicer obul v zimske gume, prisedel na sovozniški sedež in rekel: "Gremo, Jure."

Zaradi suverenosti delovanja pogona, ki smo ga s pomočjo zapore na zadnji osi "zaklenili" v razmerju 50 : 50 (funkcija deluje do hitrosti 40 km/h), in učinkovitega sistema za nadzor spusta po strmini smo izkušenega sopotnika povprašali, kako je steza prilagojena novemu tucsonu. Nasmehnil se je in, ko je tucsonov nos pogledal nekam v modro nebo oziroma vrh poslovne stavbe, rekel: "No, tega klanca bi se v svojem ternecu moral lotiti z reduktorjem." Sicer pa dovolj povedo slike.

Z vso nemo ugrizne tudi v zelo razrito podlago

Tucsonove cestne vozne lastnosti so torej na precej visoki ravni, tako z vidika vodljivosti kot tudi udobja, ne glede na to, ali je pogon speljan samo na sprednja ali pa na vsa štiri kolesa.

Še enkrat pa smo se prepričali o reku, da videz lahko vara, saj glede na njegovo podobo nismo pričakovali, da bi se bil ta avtomobil pripravljen tako vneto spopasti z nakloni, prevoji, vzponi in spusti razritega gradbišča.

Učinkovitost tucsonovega štirikolesnega pogona, ki v normalnih pogojih 100 odstotkov moči oziroma navora pošilja na sprednja kolesa, v primeru slabega oprijema pa hipno, brez zamujanja, vse do 50 odstotkov pogonske sile lahko preusmeri tudi na zadnji kolesni par, je med športnimi terenci njegovega kova v samem vrhu. Verjemite, ta avto z vso vnemo ugrizne tudi v zelo razrito podlago. Pohvalno.

Kljub vsemu seveda ni pravi terenec, a vseeno zmore precej suvereno opraviti z zahtevnejšo podlago in strmino. Ima pa svoje meje, prek katerih ne more: od tal je oddaljen 17,2 centimetra, prvi odbijač dovoljuje 17,2 stopinje vstopnega kota, zadnji pa 23,9 stopinje izstopnega kota.

Od 116 do 185 "konjev" in nov menjalnik z dvema sklopkama

V nosu tucsona se lahko nahaja šest različno zmogljivih strojev, dva turbo bencinarja in trije turbodizli z močjo od 85 do 136 kilovatov. Vsi so opremljeni še s sistemom start in stop.

Tokrat smo poleg navorsko bogatega (400 Nm) najmočnejšega 2,0-litrskega dizla vozili tudi nov 1,6-litrski prisilno bencinski motor T-GDI povezan z novim 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom 7DCT z dvema sklopkama. Tak pogonski sklop je namreč prvič na voljo v Hyundai SUV ponudbi.

Turbo bencinar z dobrimi 130 kilovati in 265 njutonmetri navora, ki je na voljo od 1.500 vrtljajev dalje, razmeroma prepričljivo opravi s 1609 kilogrami (4WD pogon) težkim tucsonom. Novi menjalnik pa pri tem pomaga s hitrim, natančnim in uglajenim delovanjem. Poleg tega pa naj bi v primerjavi z običajnim 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom prihranil do 20 odstotkov goriva.

Poraba? Čudežev ne gre pričakovati, kljub sedmim prestavam. 9,3 litra je kazal računalnik. Je pa vožnja s to pogonsko kombinacijo zelo udobna in tiha ter na zahtevo čisto dovolj dinamična.

Kdor pa si bo želel predvsem bolj varčne kombinacije bo pa posegel po osnovnem 1,7-litrskem dizlu, ki naj bi bil zadovoljen z manj kot petimi litri na sto kilometrov, pri tem pa se bo zavestno treba odpovedati štirikolesnem pogonu.