SiolNET. Avtomoto Testi
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ford transit furgon 2.2TDCi – orjak z avtomobilskim značajem in 13-kubičnim tovornim breznom

1

termometer

Podaljšan (L3) in povišan (H3) transit furgon s 13-kubičnim tovornim breznom se zdi vozniku z B-kategorijo že prav strašljivo velik. Presenečenje pa se zgodi za volanom. Kot bi vozil osebni avtomobil.

Dober je! Kot bi vozil avtomobil …

Transit je letos praznoval že pol stoletja svojega obstoja. Da Ford ima tradicijo in kilometrino v svetu gospodarskih vozil, nam je dokazal tudi v našem testnem transitu, ki se pelje res zelo dobro, naložen in prazen (brez značilnega poskakovanja velikih kombijev). Vožnja na ravni osebnega avtomobila v tako velikem in predvsem visokem kombiju je dosežek, ki ga konkurenti ta hip še niso dosegli na taki ravni kot transit. Zanimivo bo preizkusiti recimo odgovor novega crafterja, pa sprinterja …

Nobena skrivnost ni, da so Fordovi inženirji nasvete za izboljšave pri zasnovi nove družine transitov iskali tudi pri svojih kupcih, voznikih, ki v teh strojih naredijo po četrtino ali celo pol milijona kilometrov. Pozna se, da je Ford prisluhnil glasu ljudstva.

Čvrstost karoserije, kljub veliki dolžini in višini z višje postavljenim težiščem ter prostornini tovornega prostora, se pozna med ovinki. Lega in vodljivost sta zaradi dobrega podvozja, natančnega in za kombi prav pohvalno neposrednega volana res zelo zanesljivi. Nekoliko več nihanja karoserije smo zaznali le na slabših cestah in ob sunkih bočnega vetra, kar je posledica velikih karoserijskih površin. Za skoraj polnih šest metrov dolg kombi pa je soliden tudi obračalni krog, brez popravkov ga je mogoče zasukati na 13,3 metra.

Velja pa omeniti pozornost zaradi višine. Skoraj tri metre v višino zahteva razmislek v vožnji, sicer je tak transit lahko hitro opraskan ali celo zagozden pod kakšen nadvoz, nadstrešek, deblo, vejo … To je lahko težava, predvsem kadar se najema tako vozilo in voznik ni pozoren.

Prepričljive prodajne številke tudi na račun smelih obljub glede majhnih lastniških stroškov

Nad počutjem za volanom tega velikega kombija zato nismo bili presenečeni, ob dejstvu, da je Ford v prvem četrtletju letošnjega leta postal številka ena med proizvajalci gospodarskih vozil v Evropi. Za rast prodajnih številk, samo letos so prodali že več kot 70 tisoč enot, pa ima gotovo veliko zaslug nova družina transitov.

Pri Fordu so si precej visoko postavili tudi merila glede vzdržljivosti in nadzora stroškov. Kakšen pekel je moral na testiranjih preživeti transit, smo že poročali.

Glede stroškov pa velja omeniti, da boste takega garača v sto tisoč prevoženih kilometrih samo dvakrat peljali na redni servis.

Pa še tam obljubljajo, da so znižali čas, ki ga mehanik porabi za redno vzdrževanje. Po obljubah Forda vam na večjem servisu pri 150 tisoč kilometrih na primer ne bi smeli zaračunati več kot 4,2 ure dela in pri menjavi zadnjih diskov ne več ko 1,3 ure.

1462 kilogramov nosilnosti in 13 kubikov prostora

Oznaka 350 v kombinaciji z dolgo medosno razdaljo in močnejšo motorno različico v nosu ter sprednjim pogonom pomeni skoraj tono in pol nosilnosti (1426 kilogramov). Bolj impresiven oziroma doživet pa je trenutek, ko prvič odprete zadnja dvokrilna vrata in pogledate v brezno. "Uf, tole pa je … Prostora je toliko, da bi si v tem kombiju lahko naredil pravi mobilni fotostudio z vsemi lučmi in bliskavicami," je črto pod 13 kubiki tam zadaj potegnil naš izkušeni fotograf Klemen Korenjak.

Ja, to je res pravi kombi za mojstre z veliki dimenzijami: mizarji, selitveni servis, potujoča delavnica, monterji stavbnega pohištva, mavčnih plošč … In upamo si trditi, da je tak transit zmožen veliko ponuditi tudi samograditeljem počitniških vozil. Tak ford ima potencial tudi v tej smeri, še posebej zaradi voznih lastnosti.

Ker smo testnega transita preizkusili v realnem okolju, pri tovorni logistiki gradnje stanovanjske hiše, lahko k fotografovi oceni dodamo še tole: zaščita tal tovornega prostora je preprosta za čiščenje in ker ima ob stenah z vezano ploščo obložen še desetcentimetrski rob, je mogoče tla čistiti tudi z vodo.

Površina tal tam zadaj presega šest kvadratnih metrov, višina do stropa pa je v naši različici z visoko streho kar 2,125 metra. Našteli in s pridom uporabljali smo osem sidrišč za pritrjevanje tovora, nameščenih na različne višine.

Pohvalo si zasluži tudi dostopnost tovornega dela. Zadnja vrata se odprejo pod kotom 180 stopinj in so od znotraj pametno oblepljena z odsevnimi trakovi, kar poveča varnost, kadar so odprta v temi. Velika, kar 2,21 kvadratna metra, je tudi površina drsnih bočnih vrat. Tako zadaj kot z boka je brez težav mogoče uporabiti viličarja pri nalaganju tovora.

Pohvalo in hkrati pripombo pa si zasluži še zelo dobra LED-osvetlitev tovornega prostora. Pohvalo, ker je res svetlo kot na štadionu, grajo pa zato, ker tovorni prostor zasije tudi takrat, ko se recimo odprejo voznikova vrata ali pa sproži daljinsko odklepanje. Če pridete sredi noč v kakšno tovorno pristanišče ali sumljivo sosesko velikega mesta, ni ravno pametno v vsem sijaju skozi steklo zadnjih vrat pokazati, kaj vozite zadaj.

Močan motor z nadzorom pospeševanja

2,2-litrski turbodizel serije duratorq s 114 kilovati in 385 njutonmetri navora, ki je na voljo v območju od 1600 do 2300 vrtljajev, se zdi najbolj optimalna izbira za te dimenzije dostavnika. Manj si ne bi želeli. Prazen kombi je z njim presenetljivo živahen, odločno povleče in tudi prehitevanje ni težava. Pravo veljavo pa je ta motor v luči podajanja moči seveda pokazal, ko smo imeli zadaj dobro tono keramičnih ploščic. Tovor motorja ne upeha, pa tudi bistveno ne poveča porabe goriva, kar je pri gospodarskem vozilu zelo pomembno. Tukaj pa ključno vlogo odigra tehnologija ECOnetic. Poleg sistema start in stop, za katerega je žal treba doplačati 320 evrov, pa ta tehnologija v krmiljenje motorja prinaša še nadzor pospeševanja. Ta funkcija pomaga varčevati gorivo, saj poskrbi, da voznik enako hitro oziroma konsistentno pospešuje s praznim in s polno naloženim vozilom. Tako se zmanjšujeta poraba goriva in obraba strojnih elementov, polega tega pa elektronika zmogljivosti motorja drži v optimalnem območju delovanja glede na obremenite vozila (teža in zahteva po moči) in ekonomično porabo goriva. Poleg tega pa voznik s to funkcijo dobi prijeten občutek, saj kljub tovoru ne čutiš nikakršnega naprezanja motorja.

Na testu je bil tudi skoraj polno naložen, pa prazen in celo dinamično smo z njim prevozili odsek regionalne ceste ter na avtocesti vzdrževali zgleden tempo, pa smo testno povprečje končali pri porabi 8,2 litra na sto kilometrov, štiri decilitre več od tovarniških obljub glede kombinirane porabe goriva. Ni slabo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin