BMW i3 – električni urbani posebnež nosi pečat slovenskega znanja (video)

Tole mi gre težko z jezika …

V dveh dneh sem po vozniški plati temeljito preizkusil dva BMW-jeva nova avtomobila z dveh popolnoma skrajnih koncev prodajne ponudbe.

Prvi je bil športni ekstrem s 430 ''konji'', tridesetletno tradicijo, med katero si je nabral status legende, enim najboljših pogonskih sklopov, kar jih premore avtomobilska pokrajina in voznimi lastnostmi, vrednimi hvale dirkačev formule ena.

In drugi, štirimetrski malček na električni pogon, vsaj malce nerodnega videza, visok, postavljen na smešno ozke pnevmatike, ki bo vse svoje kilometre najbrž nabiral v popolni tišini, brez pompa, a s pomembnim sporočilom: ''Tu sem in BMW-jevo trajnostno mobilnost postavljam na avtomobilski zemljevid.''

Po nekaj urah mi misli, vsaj tako se zdi, uhajajo k napačnemu avtomobilu. Pričakoval sem običajno razvrstitev številnih na novo pridobljenih občutkov, med katerimi bi moral prvih nekaj mest zasedati rumeni M4 in šele za njim električni i3. Pa je ravno obratno.

Šov je ukradel tihi ''piflar''

Kljub dejstvu, da sem s pnevmatikami ultimativnega ''mačo'' stroja uspel na bavarski asfalt narisati nekaj dolgih črnih, in če smem pripomniti, tudi estetsko prijetnih krivulj, da sem užival ob božanju njegovih karoserijskih zavihkov in ušesa dobrih šest ur nastavljal jeznemu bobnenju vrhunskega šestvaljnika, je šov ukradel tihi ''piflar''.

Preden sem prvič sedel za volan i3, sem prebral veliko novinarskega materiala, si ga pozorno ogledal že vsaj ob treh priložnostih, in se konec koncev v njem že peljal na sopotniškem sedežu, ko je marljivo opravljal vlogo shuttla na frankfurtskem avtosalonu. Zato sem vedel, kaj in koliko lahko pričakujem. Pa me je vseeno prevzel.

Ne zaradi električnega pogona. To še najmanj! Električni avtomobili že nekaj let niso več posebna redkost. Pomembnejši sta učinkovitost izvedbe in kontekst, v katerega so Bavarci umestili svojega zelenega favorita. To šteje!

Ustvariti nekaj iz točke nič je lažje, ko je cilj na vidiku.

Čez dobrih petnajst let bo 60 odstotkov svetovnega prebivalstva živelo v mestih. Električna mobilnost kljub nezadržnemu tehnološkemu napredku motorjev na notranje izgorevanje, ki ga spremlja vse pogostejša uporaba aluminija in karbonskih vlaken, ne pridobiva le v teoriji, ampak tudi v praksi, na cesti.

BMW je ravnal pametno in serijo i (poleg i3 BMW ponuja tudi športnika i8) zasnoval iz točke nič, temu pa so prilagodili tudi način proizvodnega procesa. Celovitost pristopa v BMW-jevi i zgodbi ustvarjanja nove blagovne znamke velja ravno toliko kot produkt sam.

Električna energija, pridobljena iz vetrne elektrarne na strehi tovarne v Leipzigu, prvič v zgodovini nemških avtomobilskih znamk neposredno poganja proizvodno linijo. BMW za izdelavo enega avtomobila serije i porabi 50 odstotkov manj energije in 70 odstotkov manj vode, kot je globalno povprečje. Deli potniške kabine so sestavljeni iz recikliranih plastenk, sedeži so obarvani s pomočjo naravnega izvlečka oljčnih listov, ki bi svoj klavrn konec sicer našli po trgatvi oljk. Podobnih dejstev, povezanih z i3 in njegovo proizvodnjo, je še veliko.

Bolj kot videz štejejo kilogrami, celo grami …

Da je BMW-jev avtomobil, izdata le dve ledvički na sprednjem delu. Večina meni, da lepotec ravno ni. Je pa videti zelo, zelo sodobno.

A bolj kot videz štejejo kilogrami in grami. Med glavnimi gradniki so ogljikova vlakna in aluminij.

Potniška celica, ločena od večinoma aluminijaste šasije, je sestavljena iz posebne plastike, okrepljene s karbonskimi vlakni – tehnologijo je BMW razvil posebej za i3 in i8.

V Slovenijo z zamudo ali nikoli?

i3 je uspešen prvi korak znamke pri gradnji svojega električnega repertoarja vozil, ki s pomočjo tehnološke dovršenosti prepriča v teoriji in praksi. Preden se zasidra tudi v majhni Sloveniji, pa bo vendarle še trajalo.

Medtem ko BMW za odlašanje njegovega prihoda med vrsticami krivi infrastrukturne pomanjkljivosti, smo za malega glasnika karbonsko-električne mobilnosti najbrž premajhni. Ne geografsko, ampak finančno.

Pojavitev na slovenskem trgu pa na njegovo uspešnost seveda ne bo vplivala. BMW je vanj vložil več kot dve milijardi evrov in predsednik uprave BMW-ja, dr. Norbert Reithofer, ga je naznanil kot glasnika nove ere trajnostne mobilnosti.

Neuspeh ni možnost, preboj znamke in i3 med električne velesile avtomobilske industrije je nujen in ob bistro razporejeni podpori najbrž tudi neizbežen.