SiolNET. Avtomoto Testi
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Audi Q3 2,0 TDI quattro – ne vemo ali je tudi ta motor sporen, zagotovo pa je varčen

2

termometer

Test prenovljenega audija Q3 z domnevno spornim motorjem in dodatno opremo v vrednosti dizelskega volkswagna pola. TDI stroj na očitke odgovarja z varčnostjo in uglajenostjo.

Smo ali nismo preizkusili enega od spornih motorjev?

Preizkušeni motor naj bi bil po prvotnih predvidevanjih eden od kar 11 milijonov spornih z uradno oznako EA 189, zaradi katerega je ameriška agencija za zaščito okolja zagnala alarm. Volkswagen je pred kratkim omenil, ne pa tudi z gotovostjo potrdil, da naj motorji, ki izpolnjujejo stroge Euro 6 normative, ne bi bili sporni oziroma, da izpolnjujejo vse najstrožje zahteve, vključno z izpustom škodljivih emisij.

Motor, ki je reden spremljevalec tudi slovenskih testnih vozil, bo poleg trilitrskega dizla (koncern ga vgrajuje v večja vozila, med drugim v športna terenca volkswagna touarega in porscheja cayena) najbrž v kratkem vseeno postal središče pozornosti pristojnih organov Evropske komisije. Ta bo preverila morebitna neskladja med tovarniško navedenimi in dejanskimi izpusti, ki naj bi jih regulirala sporna programska oprema. Da dvolitrski dizel in njegova prostorninsko skromnejša izvedba (1,6 TDI) predstavljata kar 25 odstotkov vseh prodanih dizelskih motorjev koncerna na stari celini, je razumljivo. Zagotavljata namreč široko in relativno dostopno paleto zmogljivosti, ki tvori pogonsko hrbtenico večine majhnih in srednje velikih vozil koncerna.

Kaj pa praksa? Med njegove največje prednosti poleg varčnosti štejemo mirnost delovanja - uglajenost oziroma nizko raven vibracij ne glede na višino motornih vrtljajev. V tokratnem primeru je v povprečju zahteval 6,3 litra plinskega olja na sto kilometrov, kar je glede na maso vozila, štirikolesni pogon in vozniško raznoliki slog testnega kroga ugoden podatek. Umirjena vožnja lahko pridela tudi do liter nižje povprečje.

Kaj je novega?

Na zunaj ne veliko. Maska je nekoliko širša, kromastega okrasja je več, LED-svetila so drugačne oblike v sprednjih in zadnjih lučeh, žarometi po novem v seriji svetijo s ksenonsko tehnologijo, nekaj manjših oblikovnih sprememb je tudi na odbijačih. Več in podrobneje o osvežitvi Q3 pa si lahko preberete v poročilu s prve vožnje.

Kaj pa testni avtomobil?

Preizkušen Q3 je izstopal predvsem zaradi atraktivnih dodatkov S-line. Ta k sicer razmeroma konservativni obliki vozila med drugim doda malenkost bolj nabuhle odbijače, aluminijaste dodatke v kabini in športne sedeže. Ti so odlični. Odeti v usnje in alkantaro (posebno doplačilo) so atraktivni, telo primejo nadpovprečno dobro tudi v zavojih, obenem pa se sprednja potnika ne odrečeta udobju. Hvalimo.

Vozni položaj je zaradi za koncern klasične in odlične možnosti prilagajanja sedeža ter volana zgleden, počutje v visokokakovostnem delovnem okolju pa zelo dobro. Kokpit pač skoraj ne kaže znakov staranja – pogled ujamejo le stikala klimatske naprave, ki v nasprotju z večino mlajših audijev niso vrtljiva, ampak zahtevajo postopno klikanje v levo ali desno. Drugih pomislekov izdatno opremljena kabina ne ponuja.

Menjalnik? Stvar okusa.

Pogonske kombinacije dvolitrskega dizla s 110 kilovati največje moči, združene s štirikolesnim pogonom in pod poveljstvom ročnega menjalnika v Q3 še nismo preizkusili. Prvi vtis je zaradi večkrat dokazanega vzornega sodelovanja enakega motorja s samodejnimi dvosklopčnim menjalnikom sicer klical po nehvaležnem boju, a je ročni izdelek vseeno prepričal.

Malo zato, ker je sam po sebi odličen izdelek (hodi so kratki, lahkotni in natančni), malo pa zato, ker je odlično podpiral dinamični značaj avtomobila. Seveda, občasno, predvsem v gneči, smo si zaželeli, da bi stopalka sklopke izginila in da bi leva noga počivala. V vseh drugih primerih pa takšno kombiniranje pozdravljamo. No, sicer pa, stvar okusa.

Kompaketn in vsestranski

Zaradi razmeroma kompaktnih mer (v dolžino meri 4,39 metra), visokega položaja sedenja in sicer le povprečne vidljivosti, mu urbano okolje ne predstavlja izziva, brezpotje pa mu načeloma, sploh če se s spogleduje športnostjo, ne diši. Vseeno pa velja, da mu pogon quattro na zahtevnejših podlagah omogoča več prosto plezajoče svobode, kot bi marsikdo upal pričakovati.

Prednost štirikolesnega pogona je tako največkrat (razumljivo) rezervirana za povečevanje varnosti in oprijema med športno vožnjo. Športni vozniki bodo cenili višje hitrosti in možnost hitrejšega pospeševanja ob izhodu iz zavojev.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin