Ena mazda, dva garmina in dva tomtoma

Vgrajen navigacijski sistem v mazdi 3 ima brez dvoma možgane navigacije tomtom – če ne že prej, postane to očitno takrat, ko zagledamo njegov zemljevid. Ta je praktično enak tistima na samostojnih napravah tomtom start 20 in via 120, ki smo ju, opremljena z najnovejšo različico zemljevida, vzeli s seboj na pot.

Za širšo primerjavo pa smo na mazdino vetrobransko steklo pritrdili še dva garmina: nüvi 3790 z najnovejšo različico zemljevida City Navigator Europe in nüvi 1250 z zemljevidom Adria Route 3.30.

Povsem enakih izhodišč ni preprosto zagotoviti

Vsem navigacijskim napravam smo nastavili enake parametre: avtomobil, najhitrejša pot, brez izogibanj posameznim vrstam cest. Vedeti pa je treba, da imajo naprave nižjega cenovnega razreda nespremenljive profile, medtem ko se nekoliko dražje naprave učijo, kako vozijo njihovi uporabniki, in temu primerno nastavljajo povprečne hitrosti na posameznih vrstah cest in napovedane čase prihoda.

Garminov 3790 se lahko iz izkušenj celo nauči, da recimo ob delavnikih izbere eno pot, ob koncu tedna pa drugo.

Lepotica Kolpa v zimskem spancu

Ko smo razmišljali, kam bi se odpravili na preizkusno pot, smo iskali kraj, do katerega vodi mešanica večjih glavnih in manjših lokalnih cest, kjer je narava lepa in bi se lahko na cilju spilo in prigriznilo kaj domačega in dobrega. Izbrali smo dolino Kolpe, natančneje kraj Sodevci, kjer se je izkazalo, da smo izpolnili skoraj vsa merila. Razen zadnjega, ker je videti, da v prelepi pokrajini mejne reke Kolpe življenje v zimskih mesecih povsem zastane, a to je že za neko drugo zgodbo.

Garmin ne mara železniških prog …

Na zemljevidih TomToma (in seveda tudi Mazdinih) smo takoj vzljubili pregleden prikaz prekoračitve hitrosti (obarva celo polje rdeče, medtem ko pri Garminovih napravah obarva rdeče samo številke, ki prikazujejo hitrost, kar pri dnevnem načinu prikaza ni težko spregledati) in železniških prog. Te so namreč v neznanem okolju zelo zanesljiv način, da se prepričamo, kje zares smo, in tudi sicer njihov prikaz prispeva k občutku popolnosti zemljevida. Garminove naprave železniške proge prikažejo šele ob dokaj veliki povečavi – pa še takrat ne preveč očitno.

… a zato natančneje upodablja avtocestne odcepe

Zato pa imata preizkušeni Garminovi napravi plus pri prikazu pravilnih hitrostnih omejitev in pri prikazu avtocestnih odcepov. TomTomova naprava se med drugim pri hitrih cestah še vedno oklepa stare nižje omejitve (100 kilometrov na uro namesto 110), njegovi prikazi križišč pa so precej simbolični in za razliko od Garminovih ne ustrezajo dejanski podobi smerokazov in okolice.

Bolje opozoriti kot obžalovati

Pri vsakem načrtovanju poti, celo v samem središču Ljubljane, nas je Mazdina navigacija opozarjala, da smo v območju, kjer pokritost z zemljevidi ni popolna. To je ostanek TomTomove neslavne dediščine, ko so se pred časom odločili, da pokritost južno od Karavank ne zagotavljajo z enako vnemo kot v zahodni Evropi. Ta zaostanek pa so zdaj vendarle začeli premoščati, tako da je Slovenija že kar dobro pokrita, Hrvaška še vedno nekoliko manj, naprej pa ...

Čeprav za razliko od TomTomovih samostojnih naprav Mazdine navigacije nismo mogli osvežiti z novimi zemljevidi, razlik pri navigaciji med njimi skorajda ni bilo. Edino v Ribnici se niso strinjale, ali bi šle skozi mesto, kot sta želela samostojni napravi tomtom, ali po obvozni poti mimo Hrovače, kot so predlagali mazda in oba garmina.

Sodevci in Blaževci: 300 metrov ali 50 kilometrov?

Ko smo se približevali, nas je zanimalo tudi, kaj bodo navigacije predlagale, če pot v Sodevce podaljšamo le nekaj sto metrov čez Kolpo v hrvaško vasico Blaževci. Že res, da Sodevce in Blaževce loči le most, a gre za maloobmejni prehod, ki ima le omejene možnosti prečkanja meje (pravila maloobmejnega prehoda). Vse navigacije, razen ene, bi vendarle zapeljale čez most, le tista z nameščenim Adria Route pa je izbrala okoli 50 kilometrov daljšo zakonito pot čez mednarodni mejni prehod Petrina.

Prva pomoč

Vsaka navigacija je tako dobra, kot so dobri njeni zemljevidi. Tako NavTEQ, dobavitelj zemljevidov za Garmina (in še koga), kot TeleAtlas, ki je dobavitelj zemljevidov za TomToma in obenem v njihovi lasti, ima posebne spletne strani za prijavo napak na zemljevidih, a preverjanje in vnos popravkov traja veliko več, kot bi si uporabniki to želeli. TomTom ima zato premostitev, imenovano MapShare: uporabnik lahko na svoji navigacijski napravi takoj vnese popravek in ga ob naslednjem priklopu naprave v internet deli z drugimi uporabniki in od njih prevzame njihove popravke.

Tu gre seveda za vprašanje zanesljivosti, a večina uporabnikov zagotovo nima nobenega namena vnašati napačne podatke.

Izgovorjen ukaz, a ne v slovenščini

Vgrajena Mazdina navigacija je postregla še z eno uporabno funkcijo: glasovno upravljanje. Tako smo vse ukaze navigacije lahko izvedli tudi tako, da smo jih po pritisku ustrezne tipke izgovorili. A le v enem od podprtih jezikov, med katerimi slovenščine ni. Zakaj v vgrajenih navigacijskih napravah ne najdemo slovenščine niti za stavo, medtem ko je pri samostojnih naprav ta, enako kot številni drugi jeziki, že povsem običajna, pa še vedno ostaja zelo zanimivo vprašanje.

Višinski profil poti