BMW i8: ko laser razpara temo … (video)

Kdor vidi dlje, vozi varneje

Jasen pogled in dobro osvetljeno vidno polje sta zlasti ponoči tista ključna dejavnika varne vožnje. Kdor vidi dlje, pač vozi varneje, saj ima več možnosti za pravočasno in varno izvedene vozniške manevre pri potencialnih nevarnostih. Učinkovite avtomobilske luči nedvomno zmanjšujejo tveganja za nesrečo in prinašajo več varnosti za vse udeležence v prometu. Pri BMW-ju so nam učinek slabših svetlobnih pogojev na varnost v cestnem prometu podkrepili s podatki Zveznega statističnega urada v Nemčiji. Ti kažejo, da se v povprečju več nesreč zgodi ponoči kot podnevi – in to kljub manj prometnim cestam. Dejstvo je, da v temi vozniki pozneje in manj natančno opazimo spremembe pred vozilom ter se nanje posledično odzovemo počasneje in manj odločno.

BMW-jevi inženirji so se zato temeljito lotili nove generacije zmogljivih svetlobnih teles. Z laserskimi lučmi začenjajo novo obdobje, v katerem bo voznik celo ob manjši porabi energije videl dlje.

Majhna poraba energije za obračun s temo je zasnovana po meri hibridnih in električnih avtomobilov

Ko smo se z inženirjem, ki je sodeluje pri razvoju laserskih luči, vozili z novim oziroma predserijskim hibridnim superšportnikom BMW i8, polnem merilnih sistemov, je hitro postalo jasno, da laserske luči ne prinašajo revolucije samo z vidika osvetlitev.

Za nižanje porabe goriva oziroma alternativnega vira pogonske energije (elektrika, vodik, CNG …) bodo v prihodnje vse kompotne v avtomobilu morale postati energijsko učinkovitejše. Običajne halogenske luči so glede na svetlobno zmogljivost pač precej energijsko potratne. Naše razmišljanje potrdi tudi inženir: "Seveda smo se razvoja teh laserskih luči in razvoja povsem novih organskih svetlečih diod oziroma OLED (organic light emitting diode) lotili tudi zaradi nižanja porabe energije. Ta tehnologija bo predstavljala prihodnost za vse naše hibridne in električne avtomobile."

Za lažjo predstavo, kako energijsko učinkovita je laserska luč, smo zato od inženirja želeli dobiti čisto konkretne številke: "Laserski modul za svoje delovanje zahteva le 12 vatov in videli ste, da s to količino energije seže 600 metrov v temo."

Celotna sprednja luč BMW-ja i8, vključno s smernikom, LED in lasersko enoto, pa še vedno zahteva manj energije kot navadna halogenska avtomobilska žarnica. Da, na tak način se gradi trajnostno mobilnost.

Kaj pa varnost? Ali lahko ob nesreči laser "uide"?

Moči laserskih žarkov seveda ne gre podcenjevati. Z laserjem se dandanes operira, reže različne materiale … V sicer domišljijski vesoljski sagi o vojni zvezd pa so zaradi svetlobnih laserskih mečev – res, da teh zemeljske oborožene sile še vedno nimajo v svoji oborožitvi – padale celo glave. Tako malce v šali in malce zares nagovorimo inženirje v Münchnu.

Ker moči laserja, kot že rečeno, res ne gre podcenjevati, nas je torej zanimalo, kaj se s tako lučjo zgodi ob prometni nesreči. Odgovorili so:

"Za delovanje laserskega modula je potrebnih šest različnih parametrov. Ti morajo delovati usklajeno in takoj, ko izpade le eden, se sistem takoj izklopi. S takšno lučjo ni mogoča nikakršna manipulacija, popolnoma je varna. Laserski žarki v taki luči so primerljivi s svetlobnim označevalnikom, ki ga profesorji in drugi predavatelji uporabljajo pri raznih predstavitvah. Saj veste, tista rdeča lučka na tabli … In s temi lučmi oziroma žarki ne morete na primer pri prometni nesreči vžgati bencina."

Angelske oči z laserjem dobivajo več oblikovalske svobode

Leta 2001 so pri BMW-ju predstavili tako imenovane svetlobne obroče Korona, ki so uokvirili legendarne BMW-jeve dvojne okrogle žaromete iz leta 1974. Ti vse od takrat predstavljajo eno od ključnih oblikovnih identitet te premiumske znamke. Zaradi teh svetlobnih obročev BMW-je v ZDA imenujejo tudi avtomobili z angelskimi očmi.

Dizajn luči je torej pri BMW-ju izjemno pomemben, saj podčrtuje identiteto znamke. Domagoj Dukec, vodja BMW-jevega zunanjega oblikovanja, nam skozi oblikovno evolucijo znamke razloži razvoj luči in večkrat poudari, da so svetlobna telesa ključna pri oblikovanju in končnem videzu vsakega modela.

Razvoj laserskih luči pa tudi oblikovalcem prinaša več svobode, saj zaradi kompaktnosti zaodrja (napeljava, krmilni modul, nosilci …) tovrstnega svetlobnega telesa slednji v karoseriji zaseda vliko manj prostora kot klasični žaromet. Posledično je tako luč lažje umestiti tudi v zahtevnejše karoserijske prehode oziroma linije.

Svetleča površina stokrat manjša kot pri diodi LED

Svetleča površina laserske diode je stokrat manjša od običajne LED-diode, ki meri en kvadratni milimeter. To pomeni, da laserska luč potrebuje veliko manjše zrcalo – njegov premer je na primer v BMW-ju i8 manj kot 30 milimetrov. Tako se prihrani prostor pri vgradnji take luči v avtomobil in seveda razširja potencial za nove prihranke pri masi.

Za primerjavo: ksenonska luč zahteva premer zrcala/leč približno 70 milimetrov, halogenska luč pa celo 120 milimetrov, da dosežeta zadostno svetilno moč in domet primeren za to tehnologijo luči.