SiolNET. Avtomoto Reportaže
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenci smo že vstopili med pionirje električne mobilnosti

1

termometer

 | Foto:
Električna mobilnost je v Sloveniji za zdaj v domeni zanesenjakov, a slovensko znanje posredno postaja sestavni del tudi "mainstream" avtomobilske industrije.

Električna mobilnost je še predmet številnih tabujev

Električna mobilnost je danes še predmet številni tabujev. Kakšen je doseg, kje lahko avtomobil polnimo, zakaj so električna vozila tako draga in kdaj jih lahko pričakujemo v našem vsakdanjiku? Prvi električni avtomobili so torej še vedno domena "eko frikov", ki stavijo na novo tehnologijo. Obenem raziskave kažejo, da je danes električni avtomobil v Evropi šele četrto vozilo v družini in tam predstavlja predvsem tehnološki, če hočete, modni dodatek.

Baterije še niso izpopolnjene, prav tako ne poraba vozil

Katera je torej glavna ovira električnih avtomobilov? Osebno bi sprejel današnji doseg malčkov, saj pot v službo in nazaj znaša okrog 40 kilometrov. Doseg več kot zadošča. In če bi mi uspelo rešiti zagato s polnjenjem, bi težje sprejel ceno. Naložba 30 tisočakov za malčka, ki je realno vreden trikrat manj, se za zdaj še ne povrne. Glavna ovira pa so torej baterije in njihova cena.

Strokovnjaki pravijo, da baterije še niso izpopolnjene. Teoretično naj bi bile lahko od trikrat do štirikrat zmogljivejše. Toda ne litij-ionske, pri katerih naj bi bil optimalen doseg okrog 200 kilometrov, temveč naprednejše tehnologije. Kombinacija litija in železa oziroma zraka bi lahko doseg povečala do 600 kilometrov. Te baterije so danes v laboratorijskem okolju že v uporabi, a zmorejo le okrog 50 ciklov uporabe. Če bi se cikličnost povečala na vsaj tisoč, bi lahko te baterije v uporabi videli v roku od petih do desetih let.

Ob tem pa gre poudariti, da dosega avtomobila ne določajo le baterije. Prav tako pomembni sta aerodinamika vozila in kakovost preostalih komponent, ki vplivajo na porabo vozila. Z manjšo porabo se tudi ob enaki zmogljivosti baterije doseg avtomobila seveda poveča.

Slovensko znanje za twizzya

Električna mobilnost pa v Sloveniji ni le predmet zanesenjakov. V tovarni Iskra iz Šempetra pri Vrtojbi izdelujejo motorje, ki jih uporabljajo tako domači predelovalci, kot tudi "mainstream" avtomobilska industrija. Iskrini motorji bodo tako poganjali novega renaulta twizzya. Omenjene baterije na osnovi litija in sulfata oziroma zraka razvijata prav kemijski inštitut v Ljubljani in Center odličnosti nizkoogljičnih izpustov, ki sta sredstva dobila tudi prek razpisa Evropske unije. Če temu prištejemo še električnega smarta, ki ga bodo kmalu začeli izdelovati v novomeškem Revozu, lahko Slovenijo prištevamo med pionirje uveljavitve električnega pogona.

Video - Med slovenskimi "ekofriki" v Ajdovščini

Električno mobilnost pa smo preverili tudi v uredništvu Avtomota. Z električnim citroenom C-zero smo se udeležili relija novodobnih tehnologij v Ajdovščini, kjer smo se lahko srečali s pionirji električne mobilnosti v Sloveniji.

Med mestnimi malčki že poznamo električne citroena C-zero, peugeota iona in mitsubishija I-mieva, alternativa pa jim je lahko tudi za okrog 10 tisočakov cenejši tazzari zero. Ker ima maso manjšo od 400 kilogramov, ga lahko vozijo že 16-letniki z izpitom A-kategorije. "Za tazzarija zero smo se odločili, ker verjamemo v nove tehnologije. Elektrika je tu vodilna, ta tehnologija pa je uporabna," nam je povedal Denis Pirc. "Z avtomobilom se vozimo že dve leti, z njim smo naredili 36 tisoč kilometrov. Z njim nimamo nikakršnih težav. Glavna omejitev avtomobila je njegova cena, prav tako pa tudi ljudje še dvomijo o tehnologiji. Vsak, ki preizkusi avtomobil, hitro spremeni svoje mnenje. Tudi moji hčeri ga komaj še izpustita iz rok.

"Kot glavni konstruktor na chebeli sem tudi pri tem avtomobilu pomagal narediti nekatere komponente," je povedal Dejan Grabner, voznik električnega smarta forfour, ki prihaja iz delavnice Andreja Pečjaka. "Motor je Iskrin, ima litij-polimer baterije, skoraj vsi deli, razen baterij in samega avtomobila, prihajajo iz Slovenije. Sam sem presenečen, da sem na eko reliju v Ajdovščini z močjo 15 kilovatov zlahka dosegel povprečno hitrost 40 kilometrov na uro. To je pač moč slabega skuterja. Čeprav prostora v tem smartu ni veliko, smo vanj vendarle spravili baterije z energijo 20 kilovatnih ur. Doseg avtomobila je zato okrog 150 kilometrov. Električni motor ima veliko moč že pri nizkih vrtljajih, navor je v območju štiri tisoč vrtljajev."

"Elektrika je zame zelo perspektivna stvar. Strokovnjaki morajo sicer še izboljšati trenutno tehnologijo, da se bo mogoče z njo peljati hitreje in dlje ter baterije učinkoviteje polniti," je svoj pogled na električno mobilnost v Ajdovščini predstavil tudi znani igralec Gojmir Lešnjak - Gojc, ki si lasti električnega citroena saxoja. "Občutek vožnje z električnim avtomobilom je enkraten. Tišina, ptički in veter v laseh, ob tem pa tudi ekološka ozaveščenost, ki je vse bolj potrebna. Saxoja je v Slovenijo pripeljal prijatelj. Lepo obdobje sem užival v njem, nato pa so zaradi mojega neznanja baterije naredile konec. Moral sem jih zamenjati, kar pa ni bilo tako preprosto. Danes je pač elektronika tista, ki upravlja baterije. Z mojim avtomobilom sem se doma vozil vsak dan, za pot do Ljubljane pa nima dovolj dolgega dosega."

"Hibridnega pogona ne omejuje doseg, prav tako pozimi ne ogrevanje avtomobila,"je dejal Andrej Potokar, voznik toyote prius plugin in član Društva za električna vozila. "Dvajset kilometrov naredim z elektriko, nato pa se preklopi na hibridni pogon. Tam ima prius porabo štiri litre na sto prevoženih kilometrov. Doma ga polnim prek 220-voltne vtičnice, polnjenje traja do ure in pol. Avtomobil doma polnim podobno kot mobilni telefon." Potokar je v Ajdovščini predstavil tudi uporabo zanimive aplikacije Torque za androidne mobilne telefone, prek katere je lahko spremljal vse parametre delovanja svojega hibrida.

Prvega slovenskega nissana leafa, ki ga je lastnik iz Celja zasebno uvozil z Nizozemske, sta v Ajdovščini vozila fanta iz Centra odličnosti nizkoogljičnih tehnologij. "Leaf se je zelo izkazal. Tako po voznih lastnostih tudi pri višjih hitrostih kakor po uporabnosti električnega pogona. Pri današnjem režimu je bil njegov doseg okrog 110 kilometrov. Zavidljiva je tudi razpoložljiva končna hitrost. Vožnja z njim je zelo sproščujoča,"je občutke ob vožnji z leafom razkril sovoznik Tadej Jerovšek.

"Pred dobrim letom smo se odločili za predelavo klasičnega avtomobila v električno različico. Imeli smo nekaj porodnih težav, a zdaj smo z izdelkom zadovoljni. Doseg avtomobila je 200 kilometrov. V focusa smo vgradili motor DC z močjo 32 kilovatov, enako velja tudi za kapaciteto baterij. Navor je precej bolj uporaben kot pri dizelskem ali bencinskem motorju, zato je vožnja z njim zelo prijetna. Polnimo ga brez težav kar prek domačega hišnega omrežja. Novi električni avtomobili bodo na trg zagotovo prišli, prav tako pa bomo v prihodnje videli tudi podobne predelave obstoječih klasičnih vozil. Najpomembnejše gonilno uveljavitve električne mobilnosti pa bo cena bencinskega in dizelskega goriva," nam je povedal predstavnik Jože Čujič iz Svarunove delavnice, kjer so predelali električnega focusa.

"Avtomobil je izdelala ekipa študentov Kemijskega inštituta v Ljubljani in strojne ter elektrotehnične fakultete pod vodstvom Centra odličnosti nizkoogljičnih tehnologij. Poleg tega twinga pripravljamo še njegovo športno različico, ob tem pa načrtujemo tudi povsem lastno prototipno vozilo," je zanimiv projekt električnega twinga predstavil Rok Ceglar. "Motor in krmilnik sta Iskrina, baterije pa kitajske. Največja težava električne mobilnosti so danes baterije, ki so drage in težko dostopne. Prav zato je Kemijski inštitut začel razvijati novejšo tehnologijo baterij na osnovi litija in žvepla. Take baterije bi lahko precej pocenile električne avtomobile, saj drugi mehanski deli že obstajajo. Zanimiva pa bo tudi poenostavitev avtomobilov, ki jih bodo omogočili električni pogoni. Zaradi njih je lahko sestava avtomobilov precej bolj preprosta."

Boscarol: "Vsi streljajo, a kdo bo dal gol?"

In za konec še dve neavtomobilsko razmišljanje, saj je na okrogli mizi o novodobnih energijah in alternativnih pogonih za vozila spregovoril tudi znani ajdovski podjetnik Ivo Boscarol.

"Na avtomobilskem trgu je danes že precej alternativnih tehnologij. Trenutno proizvajalci še streljajo, mi vsi pa opazujemo, kdo bo dal gol," je bil slikovit Boscarol. "Če primerjam letalstvo z avtomobili, imajo ti največ rezerve pri aerodinamiki. Energija bo prav tako morala krožiti. Če danes električni avtomobil miruje, energije ne oddaja. To se bo v prihodnosti zagotovo spremenilo. Dolgoročno pa bo razliko med letali in avtomobili vse težje določiti. Napovedujem, da bomo v prihodnje, predvsem v javnem prometu, videli hibride med letali in avtomobili."

Elektrika najprej za mestne avtomobile

Toda čeprav se električni tabuji podirajo, se doba motorjev s klasičnim notranjim izgorevanjem še ne končuje. Proizvajalci jih bodo na ceste pošiljali še vsaj dvajset let. Električni malčki se bodo po napovedih najprej uveljavili v razredu mestnih vozil, večji izzivi pa električno mobilnost čakajo pri avtomobilih višjih razredov.

Navsezadnje pa lahko veliko storimo še preden se električna mobilnost uveljavi. Na Ajdovskem eko reliju je Mitja Klemenčič s fordom focusom z 1,6-litrskim dizelskim motorjem dosegel porabo le 3,6 litra na sto prevoženih kilometrov. Ustrezen režim vožnje torej lahko že danes občutno zmanjša stroške goriva.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin