O smrčanju, avtomobilih, španski lepotici in pici v Aosti

V postelji z urednikom

"Jure, ti smrčiš?" Urednik me, hladen kot dolenjski špricer, pomiri v samozavestnem slogu: "Ciril, nikoli! Le kadar spijem kozarec ali dva. Res!" Ker mu seveda popolnoma zaupam, moje "neutemeljene" skrbi izginejo. Nekje v bližini Aoste, dobri dve uri iz Milana, zdrsnem v spanec. Človek, s katerim bom delil sobo, me pomiri v sekundi in pol. To je dober znak …

Ob štirih popoldne, dan pred neuradnim odprtjem, sva na sejmišču. On na Oplovo tiskovko, jaz raziskovat. Zadnja pripravljalna dela so, kot zmeraj, zaznamovana z vznemirljivo kombinacijo blišča, hitenja in občudovanja vsega avtomobilskega.

Priznam, da se avtosalonov vsako leto veselim malenkost manj in vsako leto ta občutek izgine v trenutku, ko prestopim rob sejmišča. Ne morem si pomagati, da navidezno vsesplošne zmede ne bi občudoval z očmi petletnika. Se mi zdi, da salonsko nedolžnost izgubim vsakič znova. In vsakič je lepše. Boli pa nič. Trezno razmišljanje o tem, da sem vse to že videl in doživel že najmanj 20-krat, seveda ne pomaga. Niti malo. Odvisnik, pač.

Ura je ena ponoči. Preverjam fotografsko opremo, polnim prenosnik, polnim telefon in brez besed pogledam bradatega Dolenjca na moji levi. On pa, ne da bi ga kaj vprašal: "Ciril, ne skrbi." Dragi bralci, večje laži še ne.

Ime ji je Carolina Alcazar

Kdor moje povsem pristranske osebne zapise bere redno, dobro pozna tisto štorijo o nemogoče vroči Španki, ki je pred nekaj leti prikorakala na Lamborghinijev razstavni prostor in sprožila val ljubosumnih pogledov hostes. Od takrat naprej jo "spremljam" z vsakokratnim kratkim zapisom in površno oceno njene trenutne forme.

In ker je moje voajerske podvige zmeraj spremljal blag občutek krivde, mi je ponoči moj popolnoma "neslišni" urednik namignil, da bi bil že čas za lepo besedo in pogled v oči. Da k obrazu in drugim atributom pripnemo še ime.

Voditeljici, ki pred kamero stoji že deveto leto in ki svojo fizično kondicijo vzdržuje štirikrat tedensko, je ime Carolina Alcazar. Katalonka, rojena v Barceloni, za televizijsko postajo Telecinco soustvarja oddajo Mas Que Coches (več kot avtomobil) in je redna obiskovalka vseh večjih mednarodnih avtomobilskih prireditev.

Letos je med zasanjanci posebej izstopal posrečen sivolasi poslovnež, ki je vanjo nepremično strmel nekaj minut. Ravno toliko časa z njegovega obraza ni izginil tudi blag nasmešek …

Posebneži. Od besnih orjakov do (ne)posrečenih kopij

Saj ne vem, kje naj začnem, obrekovalskega materiala je bilo (spet) čez glavo. Najbolje prodajana kitajska znamka avtomobilov DFSK (na domačem trgu letno prodajo več kot dva milijona avtomobilov) se je med drugim hvalila s kopijo predhodne generacije Fordovega transita. Kaj o ponesrečeni obliki laskanja menijo pri modrem ovalu, si lahko le mislite …

Pri Maseratiju sem začudeno gledal v hosteso z zavesami na hrbtu. Kritiki, preden vzrojite o moji modni nevednosti, ki se je, mimogrede, povsem zavedam, poudarjam, da s prstom kažem le na razliko med glamurjem, ki smo ga bili vajeni preteklih nekaj let (novinarji z daljšim stažem pa trdijo, da je tradicija stara že nekaj desetletij), in tokratnim stanjem. Zavese, svetle najlonke in črni salonarji z razmeroma nizko peto se pač ne ujemajo z do zdaj znano prakso. Ne obsojam. Samo pravim.

Švicarski predelovalci avtomobilov Ritter Design, ki se na svoji spletni strani prodajajo s pomočjo gesla "manufaktura za individualiste", so v Ženevo pripeljali hudo napopranega jaguarja F-type coupe GTR … in vrata prtljažnika "podprli" z zelo individualno rešitvijo – leseno palico. Hmm …

Za svojevrstno obskurno bizarko se tokrat zahvaljujem francoski TV-ekipi z na videz zmedeno voditeljico in … ne vem, kako naj to opišem. V kader je pritekel hecen tip, zgoraj brez in s popolnoma neočitno lasuljo. Še danes ne vem, v čem je bila finta. Sem brskal tudi po spletu in nič našel. Rad bi razumel, pa ne gre …

Pri Mercedesu so najbrž pričakovali, da bodo lovoriko najbolj zaj******* avtomobila odnesli z gromozanskim konceptom G 500 4x4 na kvadrat, štirikolesnim alpinistom za na konec sveta, o katerem smo podrobno že pisali. Skoraj bi jim uspelo in z nasmehom na obrazu sem gledal, kako so številni uglajeni gospodje njegovo visoko kabino poskušali osvojiti z elegantnim dvigovanjem ene od nog, a so v strahu pred raztrganimi hlačami raje odnehali.

Titulo najbolj razbojniške in na splošno najbolj moške zveri so jim pred nosom (skoraj dobesedno) speljali pri predelovalcu Kahn s šestkolesnim konceptom in epskim imenom the flying huntsman. Raztegnjenega land rover defenderja poganja GM-ov 6,2-litrski osemvaljnik s 430 "konji", bolj kot njegov pogonski agregat pa je pomemben skrajno zloben "badass" videz.

Usedel sem se le v dva avtomobila ...

V novega volva XC 90 in hondo civic type R. Prijeten ambient v volvu me ni presenetil in švedsko videnje prestižnega družinskega avtomobila na moji osebni lestvici rangira visoko. Še preden sedem v prvo testno vozilo, hvalim estetsko stikalo za zagon motorja na sredinskem grebenu in dvigujem obrv nad rahlo kičasto prestavno ročico hibridne izvedbe (video spodaj).

Civic type R pa je v moji knjigi dobrodošel zaradi skoraj sočasnega prihoda na evropske ceste s fordom focusom RS. Je že res, da so Japonci s številnimi usmerjevalci zraka in splošno kričečega oblikovalskega pristopa popolno nasprotje na videz bolj umirjenega (a štirikolesno gnanega) RS, a bo zaradi tega kontrast med R in tudi drugimi tekmeci toliko večji. No, pa drobna tablica s serijsko številko 00000 se mi je zdela skrajno posrečena.

Sladko-kislo maščevanje

Salon mine. Z Juretom sva na poti domov. Ura je osem zvečer, dobri dve uri iz Ženeve se ustaviva v Aosti. Pojeva pico (podroben opis spodaj), sedeva v avtomobil. Jure bo zaspal, jaz pa snamem čevlje in stopalom dovolim zadihati. Kabino avtomobila napolnijo opojne vonjave 12 ur tenstanih stopal … Dragi urednik, lahko noč pa sladko spite …

Mojih top 5

Peto mesto: Dirkalnik Ayrtona Senne na razstavnem prostoru znamke ur Tag Heuer. Lahko, da je bil McLarnov dominantni dirkalnik iz leta 1988, s katerim je Brazilec osvojil svoj prvi naslov prvaka, le replika, lahko, da je bil pravi. Ne vem. Dovolj, da sem nekaj minut le stal, gledal, občudoval

Četrto mesto: Mercedes 300 SL Mille Miglia, letnik 1955. Avtomobil na fotografiji s posadko John Fitch in Kurt Gessel je leta 1955 na sloviti dirki v kategoriji serijskih vozil zmagal v kategoriji serijskih vozil. 1.597 kilometrov dolgo traso Brescia–Rim–Brescia sta junaka prevozila v 11 urah, 29 minutah in 21 sekundah.

Tretje mesto: Platišča iz ogljikovih vlaken koenigsegga regera. Takšnim alternativam lahkih zlitin običajno nisem naklonjen, tokratni primer črne erotike pa je bil tudi zame preveč. Preprostost je ključ, trdim. Da so nataknjena na avtomobil, ki je plod sodelovanja švedskega in slovenskega vizionarja, je le še velik bonus. Bravo Akrapovič, bravo Koenigsegg.

Drugo mesto: Najboljši zares športni avtomobil, ki za zdaj ostaja domena največjih (premožnih) vozniških zanesenjakov? Kljub opustitvi ročnega menjalnika in nadomestitvi s sicer bliskovito hitrimi PDK-ji (dvojna robotizirana sklopka) GT3 RS ostaja purist. Poosebljenje avtomobilske agilnosti z atmosferskim, 3,8-litrskim in 500 "konji" avtomobilisti enačimo z avtomobilsko pornografijo.

Prvo mesto: Brez konkurence. Original, ford GT40. Preprost, čudovit, legendaren, rdeč in vsako leto bolj poželjiv. Če bi lahko domov odpeljal le en avtomobil, bi bil to GT40. Mati mojega otroka bi me verjetno nagnala ali vsaj obupano vprašala, zakaj nisem izbral uporabnega karavana. Ampak ona ne razume. Da o zgodovinski pomembnosti in zvoku zveri iz leta 1964 sploh ne govorim … In zakaj številka 40? Toliko inčev je visok. 101 centimeter in šest milimetrov. Vstanite, vzemite meter v roko in izmerite. Jap, jezik do tal.

Še nekaj zanimivih ...