zastoj
avtocesta
Četrtek, 17. 10. 2019, 8.29
4 leta, 6 mesecev
Problematika vožnje po levem avtocestnem pasu in "fantomskih" zastojev
Začetek akcije proti pojavu, ki najbolj jezi slovenske voznike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,69
29
V Sloveniji lahko kmalu pričakujemo aktivno kampanjo pristojnih institucij proti neupravičeni vožnji po levem avtocestnem pasu, ki pogosto povzroča tudi tako imenovane fantomske zastoje.
Jutri bodo v Ljubljani predstavili preventivno kampanjo proti podobnim dogodkom na slovenskih avtocestah. Že večkrat smo poročali o pogosto zelo zasedenem zgolj levem prometnem pasu, povsem drugače pa je na desnem pasu. Gneča na levem prometnem pasu in zelo kratka varnostna razdalja sta naposled tudi vzrok tako imenovanih fantomskih zastojev, ki nastanejo brez pravega vidnega razloga.
"Zakaj so na avtocestah vedno kolone? Se zavedate, da prav vsi vozniki s svojim načinom vožnje vplivate na pretočnost in varnost prometa? Ali levi pas uporabljate zgolj za prehitevanje? Ste že kdaj obstali v fantomskem zastoju in ali sploh veste, kaj je to?" se sprašujejo na Agenciji za varnost v prometu (AVP). Svoj pogled na to perečo problematiko bosta predstavila tudi Nataša Kovše, vodja upravljanja prometa in prometne varnosti pri Darsu, in Ivan Kapun iz sektorja prometne policije v Ljubljani.
Za zdaj ni jasno, ali bo policija v prihodnjih tednih tudi okrepila nadzor nad tovrstno vožnjo po slovenskih avtocestah.
Tako imenovani "fantomski" zastoj izvira predvsem iz premajhne varnostne razdalje med vozili oziroma premalo konstantne hitrosti prometa. Primer: avtomobil v koloni vozil nenadoma zmanjša hitrost, upočasni ali celo začne zavirati. Prižgejo se zavorne luči, zato hitrost hitro zmanjša tudi vozilo za njim, enako mora hitro narediti tudi naslednji avtomobil in tako naprej.
Če je med avtomobili vsaj za avto ali dva prostora, zaviranje prvega avta nima nujno neposrednega vpliva na hitrost celotne kolone vozil za njim. Ko upočasni, ima voznik za njim dovolj manevrskega prostora in lahko kljub nezmanjšani hitrosti ostane na relativno varni razdalji. Kadar pa vozi "na odbijaču" vozila pred seboj, mora sunkovito zavirati tudi sam. To nato sproži verižno reakcijo v koloni vozil za njim. Če vsi vozijo na občutno premajhni varnostni razdalji, morajo zavirati in morda mora dvajseti ali trideseti avto v koloni že povsem ustaviti.
"Fantomski" prometni zastoj se nato začne povečevati, ker vozila na začetku zastoja ponovno speljujejo počasneje, kot nova vozila zadaj v ta zastoj prihajajo. Med neposredne razloge spadajo tudi menjave prometnih pasov ali pa primer združevanja vozil z dveh na en prometni pas, kar je zaradi premajhne razdalje med vozili zelo oteženo in zahteva zaviranje oziroma ustavljanje.
Zakon o pravilih cestnega prometa zapoveduje varnostno razdaljo dveh sekund med vozili (ob hitrosti 80 kilometrov na uro to pomeni 44 metrov med vozili) in hkrati dovoljuje izjemo enosekundnega razmika, ko je kolona vozil zelo strnjena in vozi z občutno zmanjšano hitrostjo.
Toda prometna realnost je kljub policijskemu nadzoru varnostne razdalje povsem drugačna. V prometnih konicah so avtomobili v Sloveniji (enako je seveda tudi v večini drugih evropskih držav) močno strnjeni in vozijo na izjemno majhni varnostni razdalji. Če nekdo pusti 10 ali 20 metrov razdalje do vozila pred seboj, se pogosto v ta prostor z desnega prometnega pasu vrine drugo vozilo. Ob znani prometni gostoti – na obvoznici okrog Ljubljane dnevno v povprečju v eno smer pelje več kot 30 tisoč vozil – so "fantomski" zastoji ali pa verižna trčenja skoraj samoumevna posledica.
29