promet
avtocesta
Sreda, 21. 6. 2017, 18.57
7 let, 2 meseca
Na pot nikar brez vode in hrane, ob zastoju poskrbite za reševalni pas
Vroče poletje na avtocestah v Sloveniji: Kje so najverjetnejši dolgi zastoji?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,50
Slovenske avtoceste, še posebej njen primorski in gorenjski krak, bodo poleti spet pokale po šivih. Avtoceste večinoma ostajajo dvopasovne, obseg prometa se hitro povečuje. Znani so odseki, kjer bodo zastoji najbolj verjetni.
"Vozniki naj se na cesto odpravijo predvsem pravočasno in z veliko strpnosti," pravijo na Darsu.
Promet na slovenskih avtocestah je v 10 letih skokovito narasel
Slovenske avtoceste so v zadnjih desetih letih ostale približno enake in le na nekaterih kratkih odsekih (navadno ob vožnji v klanec) se vozila lahko razporedijo na tri prometne pasove. Na drugi strani se je v tem obdobju znatno povečala gostota prometa.
Med Kozino in predorom Kastelec za 71 odstotkov, med Senožečami in Gabrkom za 65 odstotkov, med Logatcem in Uncem za 57 odstotkov, na vzhodni ljubljanski obvoznici prav tako za 20 odstotkov. Tam se je lani v povprečju vsak dan peljalo več kot 63 tisoč vozil. Podobno visoki so porasti prometa tudi na gorenjski in delno na dolenjski avtocesti.
Odseki z najbolj povečano povprečno dnevno količino prometa od leta 2005 do danes na gorenjski in dolenjski avtocesti.
Odseki z najbolj povečano povprečno dnevno količino prometa od leta 2005 do danes na primorski avtocesti.
Ob koncih tedna, zlasti sobotah, bodo izredno prometno obremenjeni odseki primorske avtoceste, še posebej med Ljubljano in Postojno. Zgostitve in zastoje je pričakovati na koncu hitre ceste pri Izoli in naprej proti Portorožu in mejnemu prehodu Sečovlje ter od odcepa s hitre ceste v Kopru za smer proti mejnemu prehodu Dragonja, kjer so v konici turistične sezone običajno tudi najdaljše čakalne dobe za prestop meje.
Poleg tega je ob koncih tedna za osebna vozila pričakovati zastoje pred predorom Karavanke (na avstrijski in slovenski strani predora), predvsem ob sobotah na zahodni ljubljanski obvoznici (iz smeri predora Šentvid, mimo Brda do razcepa Kozarje in naprej proti cestninski postaji Log oziroma Vrhniki) ter na koncu podravske avtoceste pri Ptuju in naprej proti mejnemu prehodu Gruškovje.
Ob petkih od zgodnjega popoldneva dalje bo tradicionalno zelo obremenjena ljubljanska obvoznica, ob petkih popoldne ter še zlasti ob sobotah od že zelo zgodnjih dopoldanskih ur pa proti Obali primorska avtocesta, kjer je močno povečan promet v obratni smeri spet pričakovati ob nedeljah od popoldneva proti večeru. Ob koncih tedna je mogoče pričakovati občasne zgostitve prometa in zastoje tudi na gorenjskem avtocestnem priključku Lesce (Bled), natančneje na izvozu z avtoceste iz smeri Ljubljane ter naprej po regionalni cesti Lesce–Bled.
Na avtocestnem omrežju je najbolj obremenjen mejni prehod Obrežje. Zunaj avtocestnega križa pa so po podatkih Prometno-informacijskega centra v turistični sezoni najbolj obremenjeni naslednji mejni prehodi: Sečovlje (na cesti Portorož–Sečovlje), Dragonja (na cesti Koper–Dragonja), Starod (na cesti Kozina–Starod), Jelšane (na cesti Ilirska Bistrica–Jelšane) in Gruškovje (na cesti Ptuj–Gruškovje). Tudi Avstrija poleti izvaja nadzor na meji s Slovenijo, kar podaljša že siceršnje zastoje pred predorom Karavanke ter jih občasno povzroči na prehodu Šentilj.
Verižna trčenja lahko zaprejo avtocesto in povzročijo tudi 20-kilometrske zastoje.
Najbolj na udaru spet primorska avtocesta, število vozil naraste za okrog 50 odstotkov
Avtoceste so najbolj obremenjene prav v poletnem času od sredine junija do konca avgusta oziroma sredine septembra. Na primorski avtocesti med Logatcem in Uncem v tretjem četrtletju v povprečju dnevno pelje 66 tisoč vozil, pozimi pa to število upade na okrog 40 tisoč. Manjša so nihanja na štajerski avtocesti, ki pa je poleti manj obremenjena s turisti. Večina turistov s severa v Slovenijo vstopi prek predora Karavanke in gorenjske avtoceste.
Poleti je tako treba biti na avtocesti še posebej previden. V jutranji konici je med Logatcem in Uncem vsako jutro na cesti okrog 3.500 vozil. V praksi redko spoštujemo varnostno razdaljo, večina bi rada peljala le po skrajno levem prometnem pasu in takšen način vožnje prinaša večjo gnečo, nestrpne voznike in posledično večjo možnost trkov. Ti se na avtocesti navadno končajo le z zvito pločevino in lažjimi poškodbami potnikov, ob naletu več vozil pa lahko za nekaj ur zaprejo avtocesto in povzročijo tudi več kot 20 kilometrov dolge zastoje.
Večja vzdrževalna dela predvsem na Primorskem
Trenutno na slovenskih avtocestah potekata dve večji obnovitveni deli. Največjo zgostitev prometa lahko pričakujete na primorski avtocesti A1 pred zaporo med Uncem in Postojno tako v smeri Primorske kot v smeri notranjosti države. Promet v nekaj več kot 6-kilometrski zapori bo ves čas obnove do novembra potekal po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje (več informacij o obnovi).
Dela potekajo tudi na hitri cesti H4, med Ajdovščino in Vogrskim. Od junija do avgusta bo promet tam potekal dvosmerno, z enim prometnim pasom v vsako smer vožnje (več informacij o obnovi). Poleg obnovitvenih del na slovenskih avtocestah dnevno potekajo tudi redna vzdrževalna dela, ki terminsko niso določena in se izvajajo glede na dejanske potrebe.
