promet
Sreda, 16. 6. 2021, 13.12
2 leti, 10 mesecev
“Kol’kor kapljic, tol’ko let”
Srhljivi podatki, policija napovedala poostren nadzor #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,95
15
Danes se prične prvi del nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu.
Včeraj se je po skoraj osmih mesecih uradno končalo obdobje druge razglašene epidemije, raziskava NIJZ z začetka junija pa je pokazala, da se med prebivalci Slovenije pojavljajo znaki pandemske izčrpanosti. Povečuje se delež tistih, ki so zaradi tega bolj izpostavljeni tveganim vedenjem, najpogosteje gre za pitje alkoholnih pijač.
“Zloraba alkohola je do 31. maja letos botrovala sedmim smrtnim žrtvam na slovenskih cestah, oziroma polovico manj, kot v enakem obdobju lani. Zvišala pa se je povprečna stopnja med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč, ki letos zanaša 1,42 promila, lani pa 1,39 promila,” sporočajo z Agencije za varnost v prometu (AVP), ki preventivno akcijo koordinira skupaj s policijo.
Med povzročitelji po njihovih podatkih izstopajo starostne skupine od 18 do 24, od 25 do 34 in od 55 do 64 let, med vzroki za nastanek pri alkoholiziranih voznikih pa prednjačita neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje.
Letos manj prometnih nesreč, a več žrtev
V prvih petih mesecih letošnjega leta se je na slovenskih cestah pripetilo 5.482 evidentiranih prometnih nesreč oziroma 2 odstotka manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. A kljub nekoliko manjšemu številu prometnih nesreč so le-te terjale več smrtnih žrtev kot lani.
Do konca meseca maja je na slovenskih cestah umrlo 38 udeležencev cestnega prometa oziroma 7 več kot v lanskem primerjalnem obdobju (+23 %). Hudo telesno poškodovanih je za 6 odstotkov manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. Število hudo telesno poškodovanih je najmanjše v zadnjem 5-letnem obdobju. Podobno stanje je tudi pri lažje telesno poškodovanih – beležimo zmanjšanje števila poškodovanih in sicer za 9 odstotkov.
Tudi število lažje telesno poškodovanih je najmanjše v zadnjem 5-letnem obdobju. Poslabšanje stanja prometne varnosti, z vidika smrtnih žrtev, je mogoče pripisati posledicam zmanjševanja ukrepov za zajezitev epidemije virusa Covid-19, in povečevanju obsega prometa.
Policisti načrtujejo poostren nadzor nad alkoholiziranostjo v prometu
Policisti bodo v obdobju nacionalne preventivne akcije izvajali nadzor nad psihofizičnim stanjem udeležencev v cestnem prometu, ki je usmerjen v preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Poleg tega bo vsaka Policijska uprava izvedla vsaj en poostren nadzor po metodologiji “Promil”. Takrat bodo na svojem območju načrtovali poostren nadzor, kjer bo sodelovalo večje število patrulj, ki bodo opravile preizkus alkoholiziranosti z vsakim mimovozečim udeležencem prometa. Navedeni nadzor je evropsko usklajen znotraj mednarodne organizacije prometnih policij “Roadpol”.
“Na področju alkohola beležimo v prvih petih mesecih letošnjega leta izboljšanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Do konca letošnjega maja se je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev pripetilo 448 prometnih nesreč oz. 15 % manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. Število prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo je prav tako manjše za 15 %. Skupaj je v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, do konca letošnjega maja umrlo 7 (14) udeležencev oz. 50 % manj kot v prvih petih mesecih lanskega leta,” še sporočajo z AVP.
Letos je na slovenskih cestah umrlo največ uporabnikov enoslednih vozil
Hudo telesno poškodovanih je bilo 32 udeležencev (-27 %), lažje telesno poškodovanih pa je bilo 166 udeležencev (-1 %). Ob tem je potrebno izpostaviti, da je bila letos epidemija razglašena vseh prvih 5 mesecev, kar pomeni, da so veljali številni ukrepi, zaradi katerih je bilo na cestah manj prometa. Lani je bila epidemija razglašena sredi marca.
Povzročitelji pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi so povzročili 21 prometnih nesreč (lani 32). Povzročili so 1 smrtno prometno nesrečo, v kateri je umrla 1 oseba, v enakem obdobju lani pa 3. Zaradi prepovedanih drog je bilo odrejenih 639 strokovnih pregledov, v enakem obdobju lani pa 761.
V letošnjih prvih petih mesecih je na slovenskih cestah umrlo največ voznikov enoslednih motorni vozil, in sicer 12 (8) oz. 4 več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Od tega je bilo 10 voznikov motornega kolesa ter 2 umrla voznika mopeda.
15