promet
Sreda, 7. 6. 2017, 7.11
2 meseca
Kaj se dogaja po enem kozarcu piva?
Alkohol je še vedno eden glavnih povzročiteljev prometnih nesreč na naših cestah. Leto 2016 je bilo nedvomno kritično, saj se je število prometnih nesreč prav zaradi alkohola v primerjavi z letom prej povečalo za 24 %.
Alkohol in vožnja ne spadata skupaj, z vsakim promilom alkohola več v krvi sposobnost razsodnega razmišljanja in fizičnih zmogljivosti, strmo pada.
Alkohol vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja
Ljudje še vedno prepogosto podcenjujemo vpliv alkohola na naše sposobnosti. Dokler se ne pokažejo že vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti – na primer zanašanje, dvojni vid ali zapletanje v govoru, smo prepričani, da lahko sodelujemo v prometu.
Alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja, kar posledično pomeni na sposobnost vožnje in varnega sodelovanja v prometu.
Kaj se dogaja z našim telesom, ko pijemo alkohol?
0,2 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,09 miligrama v litru izdihanega zraka:
Sposobnost opazovanja premikajočih se luči se poslabša: ponoči niste več sposobni pravilno oceniti razdalje do vozil, ki prihajajo nasproti ali jih dohitevate.
0,3 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,14 miligrama v litru izdihanega zraka:
Sposobnost globinskega opazovanja se zmanjša: razdalje ne morete več pravilno oceniti. Posledici sta tvegano prehitevanje in prekratka varnostna razdalja v gostejšem prometu. Možnost za povzročitev prometne nesreče se poveča za petkrat.
0,5 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka:
Opazovani objekti se vam zdijo bolj oddaljeni, kot so v resnici: v ovinek pripeljete s preveliko hitrostjo in zamujate s spreminjanjem smeri, zato lahko vozilo zanese v ovinku.
Pojavi se tako imenovana rdeča slepota: vedno težje zaznate rdečo luč na semaforju, luči za označevanje vozila, zavorne luči, označbe za oviro na cesti itd.
Zmanjševati se začne sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega.
Prilagajanje naglim svetlobnim spremembam je vedno težje: luči vozila, ki pripelje nasproti, vas lahko začasno oslepijo.
Bistveno sta zmanjšani pozornost in zmožnost pravočasnega reagiranja: pot ustavljanja je daljša. Če pri hitrosti 50 km na uro pritisnete na zavoro sekundo kasneje, se pot ustavljanja vozila podaljša za 14 metrov.
Pojavijo se motnje ravnotežja, kar je zlasti nevarno za tiste, ki se vozijo na vozilih z dvema kolesoma.
Alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja.
1,0 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,48 miligrama v litru izdihanega zraka:
Bistveno je motena reakcija oči na svetlobo: težko se prilagajate hitrim svetlobnim spremembam.
Bistveno je zožen zorni kot oči: ne morete več pravočasno dojemati, kaj prihaja z vaše leve in desne strani, kar je lahko še zlasti usodno v križiščih.
Zaznamovanje in ocenjevanje globine prostora in pozornost se zmanjšata za polovico: vozite praviloma s premajhno varnostno razdaljo, vaše reakcije prepozne in večinoma napačne, na določene nevarnosti sploh ne reagirate več. Posledice so naleti.
Reakcijski čas in z njim pot ustavljanja se povečujeta.
Možnost udeležbe v prometni nesreči se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 25-krat.
Vozniki so pogosto prepričani, da lahko alkoholiziranost zmanjšajo z nekaterimi triki ali pripomočki, kot so svež zrak, telesna aktivnost, spanje, žvečilni gumiji, mastna hrana. To je nadvse neučinkovito. Edina rešitev je, da se v promet ne vključujemo pod vplivom alkohola ali drugih substanc.
Ne samo alkohol, težava so tudi različne droge
V zadnjih letih se povečuje tudi uporaba drog, kar se kaže tudi v prometu. V lanskem letu je Javna agencija RS za varnost prometa v raziskavi ugotovila, da glede na samoporočanje udeležencev ankete 8 % voznikov vozi pod vplivom prepovedanih drog, najpogostejše droge med vozniki pa so marihuana (89 %), kokain (14 %) in amfetamini (10 %).
Tako kanabis, opiati ali novejše plesne droge povzročijo pri posamezniku spremembe v zaznavanju in dojemanju okolja (prometa, drugih udeležencev), pozornost je omejena, pogoste so halucinacije, podaljšuje se reakcijski čas, slabša je koordinacija lastnega telesa in ravnanja, pri nekaterih drogah se povečujeta evforija in razburjenje, pri drugih zaspanost ter zmanjšanje kontrole vedenja.
Tuje raziskave (DRUID, 2012) kažejo, da droge povečujejo tveganje za nastanek najhujših prometnih nesreč, zato v prometu nikakor niso sprejemljive.
Število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je znašalo v letu 2016 32,8 % (2016 – 40 povzročiteljev), zaradi alkohola v prometu je umrlo 41 oseb, hudo telesno poškodovanih pa je bilo 175 oseb.
Kultura voznikov peša – leto 2016 je bilo črno leto
Statistike Agencije za varnost v prometu so več kot zgovorne: V letu 2016 se je pripetilo 1.870 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, kar je za 24 % več v primerjavi z letom 2015. V Agenciji tudi ugotavljajo, da se prav tako povečuje delež uporabe drog v prometu.
V lanskem letu je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč umrlo 41 udeležencev – 4 več kot v letu 2015.
Povečalo se je tudi število udeležencev s hudo telesno poškodbo: 31 odstotkov več kot v letu 2015.
Največ prometnih nesreč so povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti (425 prometnih nesreč), največ prometnih nesreč s smrtnim izidom pa so povzročili mladi vozniki v starostni skupini med 18. in 24. letom starosti (8 umrlih).
Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč, ki so vozili pod vplivom alkohola, se v zadnjih letih zmanjšuje, a je še vedno zelo visoka, saj je v lanskem letu znašala kar 1,44 promila alkohola.
Delež alkoholiziranih povzročiteljev je v letu 2016 narastel na 32 % (v letu 2015 je znašal 29 %).
Leto 2017 nekoliko boljše
Podatki za prve štiri mesece letos kažejo na zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci za 21 %, zmanjšanje števila prometnih nesreč s telesnimi poškodbami za 29 %, zmanjšanje števila umrlih za 14 %, zmanjšanje števila hudo telesno poškodovanih za 39 % in lažje telesno poškodovanih za 35 % v primerjavi z istim obdobjem v predhodnem letu.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (2017) znaša v Sloveniji povprečna poraba alkohola 11,3 l na prebivalca starejšega od 15 let, od tega največji delež piva in vina, nekoliko manj žganih pijač.
Poletje naj bo čas zabave, brez alkohola in drog v prometu
Ker se bliža predpočitniški čas, počitnice in dopusti, ki za vse nas pomenijo večjo brezskrbnost, manj obveznosti in tudi več zabave ter prostega časa, želijo na agenciji opozoriti vse udeležence v prometu, da je sodelovanje pod vplivom alkohola, drog ali drugih psiho-aktivnih snovi v prometu zelo tvegano in nevarno.
V agenciji tako pozivajo mlade, da svojim prijateljem, fantom in dekletom jasno sporočijo, da vožnja pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi nesprejemljiva.
Ohranimo boljši trend – brez alkohola v promet
Ravno te dni se pričenja nacionalna preventivna akcija - alkohol, droge in druge psiho-aktivne snovi v prometu. Akcijo izvaja Javna agencija RS za varnost prometa v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za izobraževanje, Policijo ter nevladnimi organizacijami. V zadnjih letih pa narašča tudi delež drog v prometu, ki enako pomembno povečujejo tveganje. Z aktivnostmi želijo jasno sporočiti vsem udeležencem v prometu, da alkohol, droge ali druge psihoaktivne snovi NE spadajo v promet. V času akcije, ki bo potekala do 11. junija 2017, bodo Policija in občinska redarstva izvajala tudi poostren nadzor predvsem med vozniki motornih vozil.
