Kako v službo? V tujini se vozijo z vlakom, v Sloveniji najhitrejši in najcenejši avtomobil

Brez avtomobila je danes smiselno potovati znotraj večjih mest in v primestnem prometu, med večjimi mesti pa je avtomobil ostaja časovno veliko ugodnejša in predvsem cenejša izbira od avtobusov in vlakov.

Na mestnih avtobusih se boste lahko na Dan brez avtomobila ves dan vozili brezplačno, brezplačno bo tudi parkiranje na P+R Dolgi most, Barje, Stožice, Studenec in Ježica, sporočajo iz LPP. Boste tudi vi danes naredili izjemo pri navadah mobilnosti? Na mestnih avtobusih se boste lahko na Dan brez avtomobila ves dan vozili brezplačno, brezplačno bo tudi parkiranje na P+R Dolgi most, Barje, Stožice, Studenec in Ježica, sporočajo iz LPP. Boste tudi vi danes naredili izjemo pri navadah mobilnosti? Foto: Gregor Pavšič

Na dan brez avtomobila, ki danes zaokrožuje teden mobilnosti, je na mestu vprašanje, kako in za kakšno ceno je danes v Sloveniji mogoče živeti brez avtomobila. Zmanjševanje deleža lastniških avtomobilov je že nekaj let trend v svetu, v Sloveniji pa se zdi korak stran od vsakodnevne uporabe naših okrog milijon registriranih osebnih avtomobilov, zaradi slabše razvitega regionalnega javnega prometa, oddaljen še več let. Je torej dan brez avtomobila le današnja simbolična gesta ali  pa lahko postane tudi vseslovenski pojav?

Večina Slovencev se v službo ali po opravkih vozi z avtomobilom. Po številu registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev smo nad povprečjem EU. Večina Slovencev se v službo ali po opravkih vozi z avtomobilom. Po številu registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev smo nad povprečjem EU. Foto: Gregor Pavšič Na ravni mest lahko vsakodnevne opravke naredimo brez avtomobila

Slovenija je po številu registriranih osebnih avtomobilov na prebivalca nad povprečjem Evropske unije. Danes je v Sloveniji brez vsakodnevne uporabe avtomobila že mogoče živeti v največjih mestih. Ljubljana na primer ima razvit javni avtobusni promet, poznamo sistem souporabe koles Bicikelj, na podoben način pa za kupce začetnih paketov v prestolnici že deluje sistem souporabe električnih avtomobilov.

Avtobusni promet se je dobro razvil tudi na območju večjih in srednje velikih mest, kjer lahko domačini vsakodnevne opravke uredijobrez osebnega avtomobila.

S katerim prevoznim sredstvom se najpogosteje vozite v službo oziroma po vsakdanjih opravkih?

  • Avtomobil 66,72%
  • Avtobus 5,18%
  • Vlak 3,01%
  • Kolo 19,57%
  • Peš/rolerji/rolka ... 5,52%

Prva izbira medkrajevne mobilnosti ostaja avtomobil, ki je hitrejši in cenejši od avtobusa in vlaka

Veliko težje brez avtomobila shaja vsakdo, ki se mora dnevno v službo pripeljati v Ljubljano iz drugih krajev v Sloveniji. Alternativni izbiri, kot sta vlak in avtobus, sta ne le počasnejši, temveč tudi precej dražji od avtomobila. To kažejo podatki v spodnjih tabelah, kjer smo predpostavljali potnika, ki mora v Ljubljano priti okrog osme ure zjutraj.

 

Slovenski vlaki lahko vozijo z največjo hitrostjo dobrih 100 kilometrov na uro. Najhitrejši je vlak ICS, ki doseže najvišjo hitrost 160 kilometrov na uro. Slovenski vlaki lahko vozijo z največjo hitrostjo dobrih 100 kilometrov na uro. Najhitrejši je vlak ICS, ki doseže najvišjo hitrost 160 kilometrov na uro. Foto: Gregor Pavšič Z vlakom iz Maribora v Ljubljano skoraj dve uri

Medtem ko lahko z avtomobilom iz Maribora v Ljubljano pripeljemo v dobri uri, za isto pot že hitri vlak ICS potrebuje skoraj dve uri, pri navadnem vlaku pa se pot podaljša že na 2 uri in 40 minut.

Kljub skoraj triurnemu potovanju stane vožnja vsaj slabih deset evrov v eno smer, kar je seveda več, kot bi na tej razdalji znašal strošek porabljenega goriva avtomobila s povprečno porabo sedmih litrov Vožnja po avtocesti je najcenejša in najhitrejša, toda v primeru prometne nesreče se je skoraj nemogoče izogniti daljšim zastojem. Vožnja po avtocesti je najcenejša in najhitrejša, toda v primeru prometne nesreče se je skoraj nemogoče izogniti daljšim zastojem. Foto: Metka Prezelj bencinskega goriva (dizelski avtomobili so še ugodnejši) na prevoženih sto kilometrov. Hitrejši od obeh vlakov je celo avtobus, ki iz Štajerske proti Ljubljani pelje po avtocesti.

Z vlakom službe ne boste zamudili, kaj pa z avtomobilom?

Podobno potovanje se proti Ljubljani obeta tudi Primorcem in Dolenjcem, kjer so statistično prometne nesreče in z njimi povezani zastoji manj pogosti. Potovanje z avtomobilom je z vidika zastojev najbolj tvegano na celotnem odseku primorske in štajerske avtoceste, ki je zaradi tranzitnega prometa v Sloveniji najbolj obremenjena. Ena od prednosti vožnje z vlakom proti Ljubljani je zagotovilo dokaj točnega prihoda na cilj. Z avtobusom ali avtomobilom pa lahko že ob manjši prometni nesreči v službo zamudite nekaj ur.

 

Avtomobil je treba nekje tudi parkirati in to vas lahko drago stane

Avtomobilski prevoz do prestolnice je ugoden tudi z vidika parkiranja. Kdor želi avtomobil pustiti v mestnih zasebnih parkirnih hišah, bo to odločitev sicer zelo drago plačal. Že štiriurno parkiranje v garaži ob Kliničnem centru vas lahko stane več kot devet evrov.

Parkiranje na ulici stane 70 centov na uro, a vplačati je mogoče parkiranje le do največ dveh ur. Kdor bi parkiral blizu službe, lahko listek podaljša vsaki dve uri. Tudi iz lastnih izkušenj povemo, da se na tako podaljševanje hitro pozabi oziroma vas pri tem prehiti mestni redar.

Parkirišča P+R so v Ljubljani vse bolj zasedena. Cena celodnevnega parkiranja je 1,2 evra, v to ceno sta vključeni tudi dve vožnji z mestnim avtobusom. Parkirišča P+R so v Ljubljani vse bolj zasedena. Cena celodnevnega parkiranja je 1,2 evra, v to ceno sta vključeni tudi dve vožnji z mestnim avtobusom. Foto: Gregor Pavšič

Parkirišča P+R so cenovno najugodnejša in zato tudi vse bolj polna Del parkirišč P+R so tudi električne polnilnice. Del parkirišč P+R so tudi električne polnilnice. Foto: Gregor Pavšič

Kljub cenejšim makadamskim zunanjim parkiriščem so najbolj ugodna alternativa parkirišča P+R (parkiraj in pelji) na obrobju mesta. Včeraj smo obiskali enega izmed novih tovrstnih parkirišč – v Ljubljani so jih uredili tudi s pomočjo denarja iz evropskih kohezijskih skladov – in bilo je dobro zasedeno.

Za okrog 300 osebnih avtomobilov je bilo sredi dneva še prostora. Cena celodnevnega parkiranja znaša 1,2 evra. Lastniki električnih avtomobilov lahko na polnilnicah poskrbijo tudi za polnjenje baterije svojega vozila. Plačilo parkirnine do konca dneva prinaša pravico do dveh voženj z mestnim avtobusom.

Nemške železnice so ponosne, da je znamka ICE ena najbolje uveljavljenih v Nemčiji, saj jo poznajo skoraj vsi Nemci. V pogonu imajo trenutno 259 kompozicij v petih različicah oziroma generacijah. Hitre vlake ICE 1 so začeli uporabljati leta 1991, omenjeno tretjo generacijo ICE 3 pa leta 1999. Nemške železnice so ponosne, da je znamka ICE ena najbolje uveljavljenih v Nemčiji, saj jo poznajo skoraj vsi Nemci. V pogonu imajo trenutno 259 kompozicij v petih različicah oziroma generacijah. Hitre vlake ICE 1 so začeli uporabljati leta 1991, omenjeno tretjo generacijo ICE 3 pa leta 1999. Foto: Gregor Pavšič

V Nemčiji vlak do 300 km/h, v Sloveniji le do 80 km/h

Tudi s stroškom parkiranja torej avtomobil ostaja najbolj smotrno, racionalno in sprejemljivo prevozno sredstvo vsakodnevne medregijske mobilnosti. Medtem ko vlaki v tujini vozijo tudi s hitrostjo 300 kilometrov na uro, se je v Sloveniji zaradi zastarele infrastrukture z njimi mogoče peljati največ 80 kilometrov na uro.

Zastarela infrastruktura je tudi osnovni vzrok, da osebni avtomobil pri vsakodnevni mobilnosti v Sloveniji še nima prave alternative in da tudi iz tega razloga v bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati zmanjšanja števila registriranih vozil.

Stranišča na eni izmed železniških postaj - brez udobja za potnike kljub visokim cenam in dolgemu času potovanja. Stranišča na eni izmed železniških postaj - brez udobja za potnike kljub visokim cenam in dolgemu času potovanja. Foto: Gregor Pavšič

Bolj učinkoviti in cenovno ugodnejši so primestni vlaki ter avtobusi

Nekoliko drugače je v Ljubljani vsaj v primeru primestnega prometa. Jutranji vlaki so sicer povsem polni, a iz mest, kot sta Logatec in Kamnik, vlak v središče Ljubljane pripelje v približno 40 minutah. Jutranja vožnja iz Kamnika v Ljubljano stane 2,5 evra.

Podobno velja za primestni avtobusni promet, kjer avtobusi vozijo v 15-minutnih intervalih. Cena posamične avtobusne vozovnice med Vrhniko in Ljubljano stane 2,7 evra, mesečna karta pa 120 evrov.

V Ljubljani za prednaročnike že deluje sistem souporabe električnih avtomobilov. V Ljubljani za prednaročnike že deluje sistem souporabe električnih avtomobilov. Foto: Gregor Pavšič

Težnjo ljudi po souporabi avtomobilov je težko ustaviti

Alternativni načini vsakdanjega prevoza se razvijajo tudi skozi pobude posameznikov, ki na tak način prehitevajo sistemske rešitve na ravni državi. Ena takih pobud je bil sistem Prevozi.org, prek katerega se dnevno po Sloveniji združujejo ljudje in si na tej poti delijo en avtomobil.

Mednarodno uspešni sistemi, kot je ameriški Uber, še vedno stojijo prek slovensko mejo, saj se z nemalo težavami na poti uveljavljanja spoprijemal tudi sicer zelo dobro delujoči slovaški sistem aplikativnih taksi storitev Hopin.

Ljubljanski LPP je sicer včeraj predstavil tudi storitev prevoza na klic - Eurban - za kupce prednaročniških paketov že deluje tudi sistem souporabe električnih avtomobilov Avant2Go.

Aplikacija iz Munchna, ki na enem mestu združuje vse vrste javnega prevoza. Aplikacija iz Munchna, ki na enem mestu združuje vse vrste javnega prevoza.

Kaj pa digitalizacija javnega prometa? Se bo Ljubljana zgledovala po Münchnu? Učinkovita mobilnost je danes eden največjih izzivov velikih mest. Učinkovita mobilnost je danes eden največjih izzivov velikih mest. Foto: Reuters

Čeprav je mogoče danes v Ljubljani večino oblik javnega prevoza in parkiranja plačevati z enotno kartico, na področju digitalizacije javnega prometa Slovenija močno zaostaja za mesti, kot je na primer nemški München.

Medtem ko v Sloveniji prek spleta (kaj šele aplikacije) ni mogoče kupiti vozovnice za vlak, v bavarski prestolnici poznajo enotno aplikacijo, ki na enem mestu združuje vse tipe javnega prevoza (vlak, podzemna železnica, taksi, souporaba avtomobilov, izposoja koles …), riše pot prek zemljevidov, deli napotke in seveda omogoča tudi negotovinsko plačevanje.

Sorodne vsebine

Komentarji

10
  • any_one / 22.09.2016. ob 16:07

    "Slovenski vlaki lahko vozijo z največjo hitrostjo dobrih 100 kilometrov na uro. Najhitrejši je vlak ICS, ki doseže najvišjo hitrost 160 kilometrov na uro. Foto: Gregor Pavšič" Na spletni strani SŽ pa pravijo, da navadni vlaki vozijo do max 140 (garnitura) oz. 120 km/h (klasični potniški vagoni). Kdo sedaj laže?

  • Gr8_1 / 22.09.2016. ob 09:34

    Lahko rečemo da je 1km/1€, če si pač kupiš avto višjega cenovnega razreda. Danes rabljen avto ne pomeni Yugota ampak že dobro opremljeno in varno vozilo. Če gledamo je vozilo cca 2mx4m torej 8-9m2 in ljudje so pripravljeni plačati več kot za stanovanje, ki se jim pri 2000€/m2 zdi drago.

  • JLPiccard / 22.09.2016. ob 18:07

    mobilnost?, hitrost javnega prometa?, neprecenljivo je se pri nas uživa v želez. transp. in udobju iz časa avstroogrske (to nam Avstrijci zelo zavidajo), kaj nas briga da so avtoceste to kar so, ampak hej se vsaj redno servisirajo v času poletnih noči (to nam Nemci zavidajo)...ma kaj nas briga kako je drugje, SAJ MI Slovenci imamo NLB, (EN EL BEEEEE, da ovce smo), dimnik TEŠ 6,...kaj nas vse to briga..mi imamo poštene politike in skorumpirano ljudstvo...hmm al je obratno?

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano