Sreda, 16. 11. 2022, 21.58
1 leto, 11 mesecev
Mohammed ben Sulayem, predsednik FIA
Zbiratelj superšportnikov, že 33 let je navdušen nad Slovenijo #video
Že pred 33 leti je spoznal slovenske makadamske ceste, a zdaj je Mohammed ben Sulayem predsednik mednarodne avtomobilske zveze FIA. Vodi jo skozi izzive nižanja ogljičnega odtisa, vse mlajših svetovnih prvakov in vse večjega vpliva družbenih medijev, obenem pa je kot doktor znanosti in član ene najbogatejših dubajskih družin tudi velik ljubitelj superšportnih, a tudi starodobnih avtomobilov. Je pravi "petrolhead", ki pa razume tudi celovitost vprašanj prihodnosti.
"Avtomobilski šport je bil velik del mojega življenja. Seveda obstajajo tudi druge stvari, kot so zdravje, družina, tudi posel. Toda če ohranjaš ustrezno ravnovesje, si lahko uspešen," je ob prihodu v Ljubljano povedal Mohammed ben Sulayem, predsednik mednarodne avtomobilske organizacije FIA. V Slovenijo je z zasebnim letalom priletel iz Brazilije, se pridružil kongresu centralno-evropske cone v organizaciji slovenske zveze za avtošport AŠ2005 in nato odletel na pomemben sestanek glede aktualnih vprašanj o formuli ena.
Kdo je Mohammed ben Sulayem?
Danes 61-letni sultan Mohammed ben Sulayem je diplomiral na univerzah v Washingtonu in irskem Ulstru, pred desetimi leti je tam prejel tudi naziv doktorja znanosti. Rodil se je v bogati dubajski družini in je eden vodilnih dubajskih poslovnežev ter predsednik emiratskega logističnega podjetja DP World.
Ben Sulayem je imel vselej veliko strast do hitrih avtomobilov in tudi do športnega udejstvovanja. Štirinajstkrat je bil prvak FIA prvenstva Bližnjega vzhoda. Po tekmovalni upokojitvi se je začel ukvarjati z organizacijo avtomobilizma na klubski ravni. Leta 2008 je kot prvi Arabec postal podpredsednik FIA in član odbora WMSC. Decembra lani so ga izvolili za predsednika organizacije, kjer je na čelu nasledil Jeana Todta.
Video - spomini na Slovenijo in reli Saturnus 1989
V Slovenijo ste prvič prišli kot predsednik FIA, a tudi osebno se vas dobro spomnim še iz leta 1989 in takratnega relija Saturnus. Imeli ste štartno številko 2 in vozili toyoto celico. Kakšni so vaši spomini?
Takrat smo se dogovorili za nastop v okviru evropskega prvenstva. Ni bilo enostavno, še največ težav je bilo s samim prevozom dirkalnika. Konkurenca je bila zelo huda, tega se dobro spominjam. Dobro se spominjam tudi zelo gostoljubnih ljudi in same urejenosti ter razvitosti, ki sem jo takrat videl v Sloveniji in Ljubljani. Nekaterih krajev se še posebej v živo spominjam, le imena teh krajev sem pozabil. O vsem tem so mi sicer že prej pripovedovali, a želel sem se prepričati na lastne oči in tudi zato sem takrat prišel na reli Saturnus.
FIA je ločena na del mobilnosti in športa, a se verjetno v določenih točkah tudi prepletata in dopolnjujeta. V katero smer želite voditi organizacijo?
Najprej smo dva tisoč ur vložili le v poslušanje. Športni del FIA je zelo pomemben. Ena rešitev ne ustreza vsem, zato smo poslušali najrazličnejše akterje. FIA je 118 let stara organizacija, a stara ne sme biti po svojem mišljenju in pristopu. Zdaj smo sredi reorganizacije, dobili smo izvršno direktorico in finančno službo. Za samo vodstvo pa je pomembno, da razumemo potrebe svojih članov. Vsem izzivom se moramo hitro prilagajati. Eden glavnih je seveda okoljska trajnost. Pri tem želim poudariti, da FIA ni del problema, temveč del rešitve.
Ben Sulayem in Rado Raspet, predsednik zveze AŠ2005 in član odbora FIA WMSC
Nižanje ogljičnega odtisa in postopna elektrifikacija športa sta najbrž kar velik zalogaj za šport, kjer so v središču avtomobili?
Kot predsednik sem se moral najprej soočiti z izzivi pri samem vodenju in financah, kjer nismo bili dobri. Zdaj se razmere izboljšujejo. Nato je prišla na vrsto elektrifikacija. Pa ne le elektrifikacija, temveč tudi temeljno vprašanje, kaj je zares dobro za okolje. Moramo se veliko posvetovati. Hibridna tehnologija se danes zdi kot prava in najbolj primerna rešitev, nato so tu sintetična goriva, tudi vodik. Vse to imamo na mizi in odkrito se pogovarjamo s številnimi deležniki. Leta 2025 bo FIA začela v vseh svetovnih prvenstvih uvajati trajnostna goriva in do leta 2030 si želi doseči neto ogljično nevtralnost. To ne bo enostavna naloga, a je uresničljiva.
Spreminja pa se tudi medijski svet, ki obkroža avtomobilske športe. Še posebej v formuli ena so odprta vrata družbenim medijem in produkcijskim hišam, kot je Netflix, ki je močno povečal priljubljenost. Je to prava pot tudi za vnaprej?
Osebno zelo dobro sodelujem s promotorjem F1, to je s podjetjem Liberty Medio. Tudi s Stefanom Domenicalijem, ki skrbi za pogon formule ena, se po telefonu slišiva vsaj vsak drugi dan. Zadovoljen sem s tem, kar so dosegli. Seveda pa tudi oni potrebujejo nadzorno telo. Formula ena je last Mednarodne avtomobilistične zveze in zato je naše tesno sodelovanje zelo pomembno. Šport, kot je formula ena, je tekmovanje, a obenem je to tudi posel in zabava. Potrebuje pa nadzor in trdna pravila, ki prinesejo pravi okvir za razcvet.
Pri družbenih medijih, ki so seveda neizbežen del realnosti in tudi skrbijo za priljubljenost, pa imamo nekaj težav. Nedavno je eden naših funkcionarjev prejel resne grožnje na osebni ravni, česar pa ne morem tolerirati. Želim si dobro javno razpravo, ki bi raven komunikacije na teh omrežjih izboljšala. Vseh težav in nevarnosti ne bomo mogli odpraviti, a zagotovo lahko storimo veliko dobrega. To sicer ni le težava Mednarodne avtomobilistične zveze, zagotovo jo poznajo tudi v drugih športih.
Video - Ben Sulayem o mladih svetovnih prvakih, nižanju stroškov in ljubezni do avtomobilov ...
Tako v formuli ena kot v reliju imamo dva izjemno mlada svetovna prvaka − Maxa Verstappna in Kalleja Rovanpero. Kaj to pomeni za šport?
To vsekakor drži. Nekoč si lahko postal svetovni prvak šele po 25. letu starosti, zdaj se je to premaknilo nekaj let nazaj. Ti fantje so resda mladi, a so tudi zelo inteligentni. Zelo temeljito se pripravijo in trenirajo jih že od malih nog. Ta pristop se je v zadnjih desetletjih zelo spremenil. Zelo pomembno je, da postanejo ti mladi vozniki nosilci priljubljenosti posameznih športov. Tudi zato je pomembno vprašanje kapice stroškov v formuli ena. S tem bodo še bolj v ospredju tisti najboljši vozniki in ne le bogata moštva ali proizvajalci. Vsekakor se moramo te problematike še temeljiteje lotiti in še bolj natančno določiti pravila.
Kakšno vlogo lahko ima FIA v mali državi in tudi v mali zvezi, kot je slovenska?
Rado Raspet je kot predsednik Aš2005 tudi v vodilnem odboru za šport, to je v WMSC. Trenutno ne gre višje. Velikost države ni najpomembnejša, veliko pomeni tudi učinkovitost posameznikov in nacionalnih zvez. Na Slovenijo imam resda lepe osebne spomine, a to govorim povsem iz racionalnega vidika. Malih držav ne smemo spregledati, saj več takšnih sestavi tudi večjo celoto, in ta lahko nato naredi pomembno velik vtis.
Tako dirkalnike formule ena kot najvišjega razreda v reliju poganjajo hibridni pogoni.
Avtomobilski šport je bil vedno povezan z denarjem in načeloma tudi denarja za tak šport nikoli ni zares dovolj. Toda, ali je mogoče ta šport vsaj na vstopni ravni, da bi torej privabil širšo množico, delno poceniti?
Ko sem ob predstavitvi svoje kandidature zapisal, da želim podvojiti število tekmovalcev v motošportu, so me označili za sanjača. Morda sem res sanjač, a če imamo realne sanje, se pogosto tudi uresničijo. Kitajska in Indija imata 2,8 milijarde ljudi. Na drugi strani imata manj kot osem tisoč licenciranih ljudi, medtem ko ima na primer Finska z mnogo manj prebivalstva 12 tisoč tekmovalnih licenc. In prav stroški so v marsičem povezani s to širino in množičnostjo.
Sezona v mednarodnem kartingu enostavno ne more stati 300 tisoč dolarjev na leto. Dve vstopni točki v avtomobilski šport sta karting in cross kart za avtokros. Treba je pripraviti enotne načrte, da bi lahko na primer cross karte izdelovali lokalno in s tem znižali stroške. Tudi pri proizvajalcih opreme bomo poskušali doseči dogovore, morda uvesti možnost najema opreme in podobno. Ko sem bil pred leti član WMSC, smo se že dogovorili, da strošek cross karta ne bo presegal 8.500 evrov. Zdaj so cene zanj že okrog 26 tisoč evrov. To enostavno ni več vstopnica v ta šport.
Znani ste tudi kot lastnik velikega števila dragocenih avtomobilov. Kaj vam pomeni vožnja in ali imate med svojimi avtomobili najljubšega?
Zelo rad se ukvarjam z avtomobili. Nimam svojega najljubšega. Pogosto se vozim tudi z malimi avtomobili in šoferjem, a občasno se usedem tudi v kakega izmed svojih superšportnikov. Tudi svoje nekdanje dirkalnike za reli imam. In ti mi veliko pomenijo. Povem pa vam, da sem nekatere svoje starodobnike opremil z alternativnimi motorji, kar mi predstavlja veliko užitka.
1