Vsak tretji prodani avtomobil v Evropski uniji je imel letos že alternativni pogon, ki torej ni bil izključno bencinski ali dizelski motor. Najbolj priljubljeni so klasični hibridi, evropski delež povsem električnih vozil znaša 6,7 odstotka. Pri preboju alternativnih pogonov si Slovenija deli zadnje mesto z Bolgarijo. Pri obeh delež kakršnihkoli alternativnih pogonov predstavlja zgolj desetino trga v letošnjem prvem polletju.
Tako v Evropi kot tudi v Sloveniji so najbolj razširjena oblika alternative hibridni avtomobili.
Trend pri prodaji novih avtomobilov v Evropi je očiten. Hitro se povečujejo deleži novih avtomobilov z alternativnimi pogoni. Primerjano z lanskim drugim četrtletjem se je v enakem obdobju letos delež vozil z baterijami skoraj podvojil (s 3,5 na 7,5 odstotne točke), delež priključnih hibridov je predstavljal več kot osem odstotkov trga. Več kot 19 odstotkov vseh prodanih novih avtomobilov v Evropi je bilo hibridov. Skupni delež avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem je znašal dobrih 62 odstotkov.
V prvem polletju je tako delež različnih alternativnih pogonov predstavljal 36 odstotkov trga. Vsak tretji novi avtomobil torej ni imel zgolj le klasičnega bencinskega ali dizelskega motorja. Najbolj priljubljeni so pričakovano hibridi (klasični in priključno hibridni), ki predstavljajo 27 odstotkov trga. Delež povsem električnih avtomobilov je bil do konca junija v Evropski uniji 6,7-odstoten.
Kot kažejo spodnji podatki, so razlike med posameznimi državami izjemno velike. Daleč pred vsemi je pričakovano Norveška, kjer je imelo devet od desetih prodanih novih avtomobilov že alternativni pogon. Nad 50-odstotnim deležem alternativnih pogonov sta tudi že Islandija (65 odstotkov) in Finska (58 odstotkov). Nad 40 odstotki so še Švedi, Litovci, Madžari, Italijani, Nizozemci in Britanci. V Evropski uniji je povprečni delež alternativnih pogonov 35-odstotni.
1. polletje 2021, primerjava povprečje EU in Slovenija
| EU | SLO | |
| bencin | 42 % | 59 % |
| dizel | 22 % | 28 % |
| elektrika | 6,7 % | 2,4 % |
| hibridi (HEV+PHEV) | 27 % | 5 % |
Ponudba na trgu električnih avtomobilov se veča, manjkajo pa predvsem tisti cenejši avtomobili, ki so zadnja leta višali prodajo − v prvi vrsti VW e-golf, VW e-up in škoda citigo-e.
Slovenija pri uvajanju alternativnih pogonov trdno na zadnjem mestuSlovenija je zaradi svoje majhnosti precej specifična država. Zaradi majhnih razdalj in nikakršnih spodbud je najbolj na udaru prodaja priključnih hibridov. Ker so razdalje majhne in jih je mogoče opravljati z električnimi avtomobili, so priključni hibridi ob visokih cenah manj zanimivi.
Če tako primerjamo skupni delež alternativnih pogonov, je v prvem polletju Slovenija zasedla celo zadnje mesto. Rep lestvice si delimo z Bolgarijo. Obe državi imata le devetodstotni delež alternativnih pogonov, kar je občutno slabše od prve države pred nami − Češke − s 16-odstotnim deležem.
Bolje je pri povsem električnih avtomobilih, kjer se ne pozna v Sloveniji neuspešna prodaja priključnih hibridov. Delež povsem električnih avtomobilov je po uradni statistiki znašal 2,4 odstotka, kar Slovenijo sicer uvršča v sredino držav. Nižji odstotek imajo med sosedami tudi Madžari (1,9 odstotka), Hrvati (1,4 odstotka), nekoliko boljšega Italijani (3,1 odstotka), odstopajo pa predvsem Avstrijci z več kot 11-odstotnim deležem. Naši severni sosedi zaostajajo samo za Norveško, Islandijo in Švedsko.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.