Četrtek, 15. 7. 2021, 8.11
3 leta, 4 mesece
Odzivi na predlog Evropske komisije Fit 55
Evropa predlaga avtomobilsko revolucijo: kdo vse se strinja?
Če bo Evropski parlament izglasoval predlog Evropske komisije, čez 14 let - vsaj z vidika danes znanih tehnologij - ne bo več mogoče kupiti novega bencinskega, dizelskega ali hibridnega avtomobila. Proizvajalci bi morali do leta 2035 povsem izničiti današnje neposredne izpuste CO2. Avtomobilska industrija takim ciljem načeloma ne nasprotuje, številne znamke so si podobne ambiciozne načrte postavile že same, želijo pa si usklajenega razvoja celotne elektromobilnosti.
Približno četrtina izpustov CO2 v Evropi prihaja iz transportnega sektorja, od tega jih 12 odstotkov povzročijo avtomobili. Evropska komisija zato predlaga načrt Fit 55, ki do leta 2035 predvideva veliko preobrazbo trga novih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, leta 2050 pa v Evropi ogljično nevtralni promet.
Do leta 2035 si želi Evropska komisija izpuste CO2 pri novih avtomobilih znižati za 55 odstotkov, do leta 2035 pa za 100 odstotkov. Čeprav ne dobesedno, to pomeni (ob danes znanih tehnologijah) konec za klasične nove bencinske in dizelske avtomobile, enako tudi za vse vrste hibridov. To je sicer za zdaj le predlog komisije, ki pa ga mora izglasovati Evropski parlament.
Oliver Zipse, predsednik BMW in Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) "Usmerjajmo se v inovacije, prepoved ene izmed tehnologij ni racionalna …"
"Ambiciozni podnebni cilji potrebujejo usklajen trud vseh deležnikov. Evropska komisija je bila jasna: take cilje je mogoče doseči le z občutnim izboljšanjem infrastrukture za polnjenje vozil," se je odzval Oliver Zipse, predsednik BMW in Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA).
Pri tej organizaciji vendarle menijo, da v trenutnem položaju "prepoved" ene izmed pogonskih tehnologij ni racionalna odločitev.
"Usmeriti se je treba na inovacije, iskati nove rešitve, ne pa le prepovedati določene tehnologije pogona," je v odzivu zapisal Zipse.
Avtomobilski proizvajalci poskušajo razmah elektromobilnosti izkoristiti tudi za lasten večji delež na trgu. Korejski koncern Hyundai-Kia je tako predstavil tehnološko zelo napredna električna avtomobila hyundai ioniq in kio EV6 (na fotografiji).
Take načrte imajo že danes tudi nekateri velikoserijski avtomobilski proizvajalci
Številni veliki evropski avtomobilski proizvajalci so sicer pozdravili ambiciozen načrt, ki ga je podpisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Več znamk je tako strategijo za lastne avtomobile tudi sicer že sprejelo (Ford, Opel, Abarth, Jaguar, Volvo, vsaj za Evropo načeloma celo Volkswagen), v 14 letih pa bo treba urediti še marsikaj za največjo spremembo avtomobilske industrije do zdaj.
Ker so odzivi avtomobilske industrije previdni, nikakor pa predlogu ne nasprotujejo v celoti, bi Evropski parlament lahko izglasoval predlog. Vseeno pa je mogoče pričakovati nestrinjanje posameznih držav članic, francoski predsednik Macron je že izrazil upanje, da bi predlog dovolil podaljšanje življenjske dobe priključnih hibridov, dvome o izvedljivosti tako ambicioznega načrta je še pred objavo predloga izrazil tudi nemški transportni minister Scheuer.
Po oceni Evropske komisije se bodo fosilna goriva dražila. Liter naj bi stal vsaj od deset do 12 centov več kot danes.
Kaj pa sintetična goriva? Na udaru ni klasični motor, temveč fosilna goriva.
Predlog Evropske komisije sicer za leto 2035 dobesedno ne prepoveduje prodaje avtomobilov s klasičnim motorjem na notranje izgorevanje. Toda v primerjavi z današnjimi vrednostmi bodo smeli ti že leta 2030 imeti le še 45 odstotkov današnjih izpustov, do leta 2035 pa jih morajo zmanjšati za sto odstotkov.
Motor z notranjim izgorevanjem takrat ne bo smel imeti več neposrednih izpustov. Na udaru torej ni motor kot tak, temveč predvsem fosilna goriva za njegov pogon. Pri ACEA zato izpostavljajo tudi vprašanje sintetičnih goriv.
"Brez obnovljivih virov goriv lahko leta 2035 pričakujemo prepoved motorja z notranjim izgorevanjem. Pri prehodu v ogljično nevtralno prihodnost pa bodo svojo vlogo igrali visoko učinkoviti bencinski in dizelski motorji, hibridi, električna vozila in tudi avtomobili s pogonom na vodik. Predlog se namreč za leto 2035 dotika le novih avtomobilov, še vedno pa bo po cestah vozilo na milijone rabljenih vozil s klasičnimi motorji," je v odzivu zapisal Zipse.
Znatno povečanje električnih vozil bo zahtevalo tudi velika vlaganja v električno infrastrukturo in mrežo javnih polnilnih mest. Na voljo bo več kot 144 milijard evrov sredstev, Evropa predvideva vlaganja v električno in polnilno infrastrukturo
Evropska komisija bi ob potrditvi predloga poskrbela tudi za ustrezno finančno podporo take transformacije. Med letoma 2025 in 2032 bi bil na voljo sklad v višini več kot 144 milijard evrov. Obljubljajo tudi pomoč tistim državam, ki imajo danes polnilno in električno infrastrukturo podpovprečno razvito. Predlog namreč določa tudi število polnilnih mest. Na vsakih 60 kilometrov bi morala stati električna polnilnica, na vsakih 150 kilometrov pa polnilnica za vozila na vodikove gorivne celice.
Pri ACEA menijo, da je število polnilnic, ki ga je predlagala Evropska komisija, celo premajhno. Leta 2030 namreč predlog predvideva dodatnih 3,5 milijona polnilnic. Po izračunu ACEA bi jih leta 2030 ob 50-odstotnem znižanju izpustov CO2 potrebovali šest milijonov novih.
9