Sreda, 30. 12. 2020, 22.05
3 leta, 3 mesece
Pogled s ceste na avtomobilsko leto 2020
Leto cestnih užitkov in neodgovorjenih vprašanj #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,23
3
Zavita cesta in odličen avtomobil. Tudi letos je za nami mnogo privlačnih kilometrov.
Covid-19, nekaj mesecev zaprti avtomobilski saloni, sprostitev cen goriv, novi zakon DMV in številne novosti na cestah - vse to je bilo avtomobilsko leto 2020. Take raznolikosti v testnem voznem parku kot letos ni bilo še nikdar; od brutalne toyote supre do drugače brutalnega porscheja taycana. Ne glede na vse spremembe pa glavni izziv prihodnjih avtomobilov ostaja, kako iskreno navdušiti kupca in prihodnjega voznika. In ob koncu leta tudi odprto vprašanje, v katero avtomobilsko smer pluje slovenska država, o psihološkem vplivu električnih subvencij in zakaj se povsem odpovedujemo šestim milijonom evrov "luksuznega" davka. Država (še vedno) ne zna ujeti grešnikov?
Zapuščeni oval pri Barceloni.
V začetku februarja sem stopil iz avtomobila in se uprl v strm naklon zapuščenega, že 97 let starega ovala Sitges-Terramar pri Barceloni. Lahko bi bil prava turistična atrakcija, če ne bi bil zapuščen, z zaprtimi dohodnimi vrati in skrit pred tisoči avtomobilov na bližnji avtocesti C-32. Pod prijetno toplim dopoldanskim soncem, blizu sredozemskega morja in le nekaj minut vožnje do Barcelone si nisem predstavljal, da uživam v pravem zatišju pred viharjem. Obetalo se je zanimivo avtomobilsko leto, ki je nato s hitrim širjenjem epidemije covid-19 povsem spremenilo svoje smernice. Nekaj tednov pozneje je odpadla tradicionalna avtomobilska razstava v Ženevi in tisti brezskrbni kilometri v okolici Barcelone so za naslednjih nekaj mesecev ostali zadnja službena pot leta.
Avtomobilski prodajni saloni po Evropi nekaj tednov niso bili odprti in trgovci so poskušali do konca leta pokrpati rane. Prodaja novih avtomobilov bo manjšaza približno četrtino. To velja tako za Evropo kot za Slovenijo. Kako bo ta padec vplival na finančni rezultat trgovcev (še posebej tistih manjših), bo morda še pomembnejši pokazatelj vpliva krize na avtomobilsko industrijo (in z njo povezane slovenske dobavitelje).
Sprostitev cen bencina in dizla, ki sta bila letos zelo poceni
Leto je bilo covid-19 navkljub za uporabnike avtomobilov izjemno pestro. V Sloveniji se je sprostil trg cen goriv, ki zdaj niso več določena s strani države. Kakšen bo vpliv take odločitve na dejansko gibanje cen, bo mogoče soditi šele po preteku daljšega časa. Trenutno so razlike v cenah goriv - te so bile od začetka spomladanske epidemije naprej izjemno nizke (tudi kak cent pod evro za liter bencina ali dizla).
Športni in luksuzni avtomobili se bodo čez nekaj dni občutno pocenili.
Kakšen bo vpliv novega DMV, prihaja v Slovenijo Uber in kakšne bodo naloge nove avtocestne policije?
Ob koncu leta so poslanci v zadnjem trenutku sprejeli nov zakon o davku na motorna vozila (DMV), ki bo občutno pocenil tiste najdražje avtomobile (porscheja 911 turbo S za več kot 80 tisoč evrov), pri veliki večini vsakdanjih avtomobilov pa bodo po napovedih trgovcev učinki komaj opazni.
V letu 2021 se nam iz vidika zakonov obeta zagotovo vroča razprava o novem zakonu o prevozih v cestnem prometu. Slovenija je v regiji med zadnjimi državami, ki tega zakona še ni reformizirala, povezan pa je predvsem z liberalizacijo taksi storitev in morebitnim prihodom ponudnikov, kot sta ameriški Uber in estonski Bolt. Napovedali so nam tudi zakon o prepovedi prehitevanja tovornjakov po celem avtocestnem križu in nastanek posebne, tako imenovane avtocestne policije. To bo posebna enota s sedežem v Postojni, katere glavna naloga bo nadzor nad avtocestnim prometom. Več podrobnosti o tej policijski novosti še sledi.
Za volanom več deset novih avtomobilov, ki so raznovrstni kot še nikoli
Še naprej živimo v zelo zanimivih avtomobilskih časih in najbrž še nikoli do zdaj avtomobilska ponudba ni bila tako raznovrstna kot danes. To velja tako za modele kot predvsem za različne vozne izkušnje. Vesel sem, da sem v enem letu lahko užival v cestnem "roadtripu" s klasičnim cestnim uživaškim avtomobilom in zelo podobno, le da predvsem drugače in še bolj skrajno doživljal vse razsežnosti novih električnih pogonov.
S toyoto supro med jutranjimi žarki sonca pod Vršičem.
Porsche taycan je bil najdražji in tudi najbolj brutalen testni avtomobil leta.
Cestna "roadtripa" s toyoto supro in porsche taycanom: tako različna, a tudi podobna
Dva avtomobila sta me podobno zadovoljila, njune razlike in vzporednice pa kažejo tudi na nekatera žgoča vprašanja za avtomobilske proizvajalce v bližnji prihodnosti. Na eni strani je bila to toyota supra - izjemno vpadljiv, a ne ravno pretirano glasen "bencinski" športnik z Akrapovičevim izpuhom, na drugi pa zares brutalni električni porsche taycan. S supro sem užival ceste iz Ljubljane prek Vršiča, mimo Bovca in prek Krasa do slovenske obale, s taycanom pa ovinke pri Osilnici in dirkaški stezi Lindauring pri Petišovcih. Bencinski in električni pogon sta tudi v športnem in dinamičnem vidiku sicer povsem nasprotna, a v pravem bistvu dejansko ne tako drugačna.
Oba nasmejita, navdušita in preznojita voznika. Sta produkt iracionalnega avtomobila, ki jih vozniki kupijo z zanosom, navdušenjem (in seveda z dovolj veliko denarja). Pisal sem že o vračanju novodobnih avtomobilov na stene najstnikov, ki šele čakajo na vozniški izpit. Supra in taycan si mesto na steni prav gotovo zaslužita.
Volkswagen je končal s proizvodnjo e-golfa. Ta je bil zaradi nizke cene in relativno dobrega dosega marsikje pravi prodajni hit.
Slovenci želijo električne avtomobile, toda ti naj bodo kar najbolj poceni
Letošnja epidemija je pokazala, da bomo na svoje lastniške avtomobile še naprej tesno navezani. Ta vez se je letos spet okrepila. Bili so naš osebni "mehurček" in v njih smo se počutili varne.
Med novimi avtomobili za leto 2021 (celoten seznam objavimo jutri) je veliko tistih s povsem električnim pogonom. Kdor je tak avtomobil že kupil, ga skoraj zagotovo noče več zamenjati za klasično vozilo z bencinskim ali dizelskim motorjem. Skeptikov pa je še vedno veliko, nedavno občutno zmanjšanje subvencij Eko sklada pri tem ne pomaga. Prodaja električnih avtomobilov se je letos v Sloveniji več kot podvojila, ni pa nujno, da bo rast prodaje tako strma tudi prihodnje leto. S trga se namreč umikajo nekateri cenovno zelo ugodni in zato najbolj priljubljeni modeli.
Na splošno pa so električni avtomobili že do zdaj pokazali dve ključni stvari: vozniki si jih prav gotovo želijo, če so cenovno dostopnejši. To so dokazali (s strani trgovcev resda občutno znižani) avtomobili, kot so bili volkswagen e-golf, volkswagen e-up in škoda citigo-e. Ti avtomobili so združili zares privlačno ceno s še vedno solidnimi dosegi, prav gotovo po meri drugega domačega avtomobila.
"Tako kot klasični avtomobili morajo tudi električni voznika pritegniti, ga navdušiti in mu ponuditi nekaj novega. Tudi tak avtomobil bo moral postati objekt poželenja."
Honda e je primer električnega avtomobila, ki oblikovalno izstopa.
Tudi električni avtomobil mora znati navdušiti, pritegniti in postati objekt poželenja. To zna za zdaj najbolje Tesla.
Drugo pomembno izhodišče pa je tudi z električnimi avtomobili trkati na čustva kupcev. Dokler bodo namenjeni le izključno racionalnemu nakupu (kdor se veliko vozi, dobi nekajkrat cenejšo pogonsko energijo), bo na odločitev o lastništvu lahko odločalo že nekaj sto evrov dvignjene ali spuščene subvencije. Tako kot klasični avtomobili morajo tudi električni voznika pritegniti, ga navdušiti in mu ponuditi nekaj novega. Tudi tak avtomobil bo moral postati objekt poželenja. To je do zdaj na trgu zelo učinkovito demonstrirala in dokazala Tesla.
"Če bi se v dolgih kolonah polovici odvzelo izpušno cev, bi imelo to zagotovo dober vpliv na lokalno ozračje ..."
V katero smer plujemo? Odgovor ni (več) povsem jasen.
Čeprav nas iz vidika avtomobilov in prometa čaka nekaj všečnih zakonov, se zdi avtomobilski svet v Sloveniji (kot resda eden od najmanjših trgov v Evropi) trenutno brez natančno nastavljenega kompasa. V letu, ko so se Britanci ambiciozno zavezali, da od leta 2030 ne bodo več prodajali novih avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem, so signali alternativnim pogonom v Sloveniji precej mešani.
Prav gotovo se ne moremo primerjati z Britanci, kjer izjemno hitro povečujejo delež obnovljive zelene energije v električnem omrežju in je postopni prehod na električna vozila smiseln. Delež zelene elektrike v Sloveniji je mnogo manjši, toda na drugi strani smo zaradi majhnosti in razdrobljenosti prebivalstva zelo primerni za lastništvo električnih vozil. Če bi se v dolgih kolonah polovici odvzelo izpušno cev, bi imelo to zagotovo dober vpliv na lokalno ozračje.
Ob hitro rastoči prodaji električnih avtomobilov opažamo počasnejo rast števila polnilnic, še posebej tistih z enosmernim tokom DC.
V novem letu slabši pogoji za nakup električnih malčkov kot je "slovenski" twingo iz Revoza.
Letno izgubljenih šest milijonov "luksuznega" davka bi lahko namenili razvoju elektromobilnosti
Signali s strani države so trenutno nejasni in le poredko še slišimo o že sprejeti državni strategiji o razvoju alternativnih pogonskih virov. Letos močno okleščen proračun Eko sklada za subvencije prinaša slabšo psihološko popotnico. Zmanjšale se bodo prav spodbude za tiste najcenejše električne avtomobile (na primer renault twingo iz Revoza), kakršnih si vozniki trenutno najbolj želijo.
Država bo prihodnje leto samo iz odpravljenega "luksuznega" davka (dodatni DMV) izgubila okrog šest milijonov evrov. Čeprav so mnogi Slovenci drage avtomobile resda registrirali v tujini, jih je še več očitno to storilo in davek plačalo v Sloveniji. Če bi teh šest milijonov namenili za subvencije električnih vozil (in tudi priključnih hibridov), bi to pomagalo trgovcem, kupcem novih avtomobilov in navsezadnje državi, ki bi tako veliko lažje postopno izpolnjevala okoljske zahteve EU in obljube iz Pariškega sporazuma.
Odpoved davku, ker nismo znali ustaviti registracij luksuznih avtomobilov v tujini?
Več kot očitno je bilo, da država v skoraj desetletju ni znala ujeti teh "zmikavtov", ki so si privoščili drage športne avtomobile in jih nato registrirali v Nemčiji ali na Slovaškem. Res je tudi, da so bili ti luksuzni avtomobili v Sloveniji precej dražji kot drugje po Evropi. Država torej teh davkov ni znala pobrati in zato se danes taista država odpoveduje letno okrog šest milijonov "luksuznega" davka.
Če to vidimo skozi prizmo britanskih deset let uveljavitve elektromobilnosti (z vsemi podpornimi in nepogrešljivimi dejavnostmi), bi 60 milijonov evrov za slovensko alternativno mobilnost lahko padlo na plodna tla. Tako za subvencije, postavljanje novih električnih polnilnic (predvsem tistih z enosmernim tokom DC), izboljšanje omrežja in navsezadnje za spodbude pri večanju deleža elektrike iz obnovljivih virov. Domače sončne elektrarne so za lastnike električnih vozil eden izmed najbolj vzornih primerov.
3