Ponedeljek, 18. 5. 2020, 15.57
2 leti, 9 mesecev
Predsednik Kolektorja: Razmere so katastrofalne
Slovenska avtoindustrija: razmere katastrofalne, ogroženih 10 tisoč služb
Predstavniki vodilnih slovenskih avtomobilskih uvoznikov so si enotni. Da bi v državno blagajno lahko še naprej prek davkov prispevali pol milijarde evrov na leto, pričakujejo podaljševanje finančnih pomoči države v obdobju krize ob epidemiji koronavirusa. V nasprotnem primeru pod vprašaj postavljajo razvojni položaj svojih družb, s tem tudi preživetje, prav zagotovo pa se bodo težko izognili odpuščanjem.
Epidemija bolezni covid-19 je močno prizadela evropski avtomobilski sektor, ki je zelo razvejan. Prodaja novih avtomobilov se je na največjih trgih skoraj ustavila, s tem pa se je prekinila tudi veriga med proizvajalci in dobavitelji. Nekatera slovenska podjetja spadajo med najpomembnejše dobavitelje, ki imajo tudi tako imenovani predrazvojni status. Njihovo delo je usmerjeno v razvoj novih tehnologij, kar pa prinaša visoke stroške in še težjo premostitev likvidnostnih omejitev v času kriz.
Podaljšanje subvencij čakanja na domu še vsaj za mesec ali dva
Pri Slovenskem avtomobilskem grozdu vlado pozivajo, naj podaljša obstoječe ukrepe, uvedene s potrditvijo dveh protikoronskih zakonskih paketov. Posebej opozarjajo na subvencioniranje čakanja na delo, brez katerega se v sektorju obetajo množična odpuščanja. Predlagani ukrepi s pomočjo skrajšanega delovnega časa so po njihovem mnenju administrativno zapleteni in potrebujejo dopolnila. Želijo si dopolnitev predloga in podaljševanja subvencioniranja čakanja na delo za mesec ali dva.
"Razmere so katastrofalne. Aprila smo v našem sektorju beležili 60-odstotni upad poslovanja, maja in junija bo upad 50-odstotni, za julij še nihče ne ve. Prvo četrtletje je bilo razmeroma uspešno, toda zdaj se borimo za preživetje," je bil nazoren Radovan Bolko, predsednik idrijske skupine Kolektor Group.
Ogroženih 10 tisoč delovnih mest
Kot je opozoril direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak, je ogroženih do 25 odstotkov delovnih mest, kar bi za slovenski trg dela v najslabšem primeru pomenilo 10 tisoč dodatnih brezposelnih.
Po njegovih besedah avtomobilski sektor v državno blagajno letno prispeva okrog pol milijarde evrov. Sektor v Sloveniji zaposluje okrog 40 tisoč ljudi, od tega jih je bila polovica na čakanju. Od države so zanje mesečno prejeli 25 milijonov evrov subvencij. Če bi morali odpustiti četrtino zaposlenih, bo tudi v blagajno prispelo manj denarja in znesek bo po njegovi oceni višji od vsote subvencij za še dodaten mesec ali dva.
"Edina stalnica je sprememba …"
Predsednik uprave Domel Holdinga Matjaž Čemažar je opozoril tudi na negotovost, ki je po njegovih besedah bolj kritična kot sam zmanjšan obseg dela in naročil. "Če smo do obdobja pred krizo lahko računali z dvo- ali štirimesečnim fiksnim poslovnim načrtom, so zdaj edina stalnica spremembe. V ponedeljek nisi prepričan, ali bo petkova odprema res v načrtovanem obsegu," je ponazoril. Vladni ukrepi morajo delodajalcem po njegovih besedah zato omogočiti, da lahko ekipo delavcev prilagodijo dejanskemu stanju naročil.
Slovenski dobavitelji so v mednarodni avtomobilski industriji visoko cenjeni, za kar je zaslužen tudi visoko usposobljen kader, je dodal direktor skupine TPV Marko Gorjup. S predsednikom uprave Uniorja Darkom Hrastnikom sta se strinjala, da si zato nihče ne želi odpuščati zaposlenih, ki jih je usposabljal dolga leta.
Tudi generalni direktor Lotrič Meroslovja Marko Lotrič je poudarjal, da si težko predstavljajo odpuščanje strokovnjakov, ki so kot inovatorji srce podjetja. "Tako ukrep financiranja čakanja na delo kot skrajšanega delovnega časa sta zato nujna za preživetje avtomobilske industrije," je dejal. Bolko se je strinjal, da je zmanjševanje razvojne aktivnosti zadnji korak, "saj si s tem dolgoročno mrtev".
Direktor Iskre Mehanizmov Marjan Pogačnik je vlado pozval, naj se zgleduje tudi po drugih državah, ki podjetjem še naprej omogočajo hitre in učinkovite vire finančne pomoči. Bolko je o tem dodal, da mora Kolektor o možnosti odpuščanja razmišljati le v Sloveniji, čeprav je prisoten v več kot desetih državah.
19