SiolNET. Avtomoto Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger
10 dni po začetku merjenja povprečne hitrosti na slovenskih avtocestah

Skozi predore na Trojanah se ni več mogoče peljati s 100 km/h #video

10

termometer

Skozi trojanske predore je v prvih desetih dneh sektorskega merjenja povprečne hitrosti prehitro peljalo dobrih 40 voznikov. Skoraj vsi vozniki temeljito spoštujejo omejitev in marsikateri zdaj vozi še bistveno počasneje od omejitve. Na avtocestah ostajajo težave, kot so nespoštovanje varnostne razdalje, vozniške navade tovornjakarjev, vožnja po levem prometnem pasu …

Promet se pred začetkom merjenja povprečne hitrosti precej upočasni in umiri. Na desnem prometnem pasu vozijo tovornjaki, na levem ostala vozila. Realna hitrost je največkrat še precej pod mejo 100 kilometrov na uro. | Foto: Gregor Pavšič Promet se pred začetkom merjenja povprečne hitrosti precej upočasni in umiri. Na desnem prometnem pasu vozijo tovornjaki, na levem ostala vozila. Realna hitrost je največkrat še precej pod mejo 100 kilometrov na uro. Foto: Gregor Pavšič

Deset dni pozneje: vozniki vedo za novo merjenje hitrosti in so zelo previdni

Deset dni je minilo od uvedbe sektorskega merjenja povprečne hitrosti skozi trojanske predore v smeri Ljubljane. Kdor se je v zadnjih dneh peljal po tem odseku, je lahko na lastne oči videl precej umirjen tok prometa. Vozniki so očitno seznanjeni s prvim merjenjem povprečne hitrosti na slovenskih avtocestah. Ko smo se včeraj nekajkrat zapeljali skozi predor in pri tem hitrost tempomata nastavili na sto kilometrov na uro, nas ni prehitel niti en avtomobil. Bilo je očitno, da skoraj vsi vozniki zelo pazijo na svojo hitrost ali pa uravnavanje te tudi oni zaupajo avtomobilskim pripomočkom, kot sta tempomat ali omejevalnik najvišje hitrosti.

Video: Skozi trojanske predore je težko peljati sto kilometrov na uro

[video: 61777 / ]

Rezervo dopuščata že avtomobilski merilnik hitrosti in toleranca policijskega radarja

Celo več, danes se je skozi trojanske predore proti Ljubljani težko peljati s hitrostjo sto kilometrov na uro. Na desnem prometnem pasu so večinoma tovornjaki z omejitvijo hitrosti 90 kilometrov na uro, na levem pasu pa so previdni vozniki. Ti gledajo merilnik hitrosti in kazalec puščajo še malenkost pod mejo sto kilometrov na uro.

Toda v povprečju merilnik hitrosti v avtomobilu laže od pet do deset kilometrov na uro, kar lahko vozniku sporoča tudi prikazovalnik dejanske hitrosti pred vstopom v predor na Trojanah. Vozniki seveda želijo ostati na varni strani zakona in ne želijo tvegati. Toda ob upoštevanju to nenatančnost avtomobilskega merilnika hitrosti in tudi toleranco policijskih radarjev bi na tem odseku kazalec hitrosti v avtomobilu zlahka namestili na 110 kilometrov na uro.

Belih oznak na odstavnem pasu ni. Pri Darsu in policiji pravijo, da to na meritev ne vpliva. | Foto: Gregor Pavšič Belih oznak na odstavnem pasu ni. Pri Darsu in policiji pravijo, da to na meritev ne vpliva. Foto: Gregor Pavšič Je mogoče Darsove kamere prelisičiti?

Ali bodo kamere po izhodu iz predora Podmilj ujele vse voznike ali pa se je mogoče sektorskemu merjenju hitrosti izmuzniti? Začetek in konec merjenja na cestni podlagi označujejo bele oznake, ki so potrebne referenčne oznake za podlago zajetih fotografij s kamer. Na koncu merjenja so oznake le na obeh prometnih pasovih, ne pa tudi na odstavnem pasu. Vožnja po tem je sicer prepovedana, toda ali bi kamera zabeležila voznika, ki bi torej skozi predore vozil prehitro, a bi mimo kamer nato namensko zapeljal kar po odstavnem pasu?

"Vsaka kamera načeloma pokriva svoj prometni pas. Prekrivanje prostora, ki ga pokrivata kameri, omogoča evidentiranje vseh vozil. Ni torej pomembno, ali peljejo v osi med pasovoma ali pa celo po odstavnem pasu. Označbe na vozišču so namenjene merjenju razdalj med mesti, na katerih kameri posnameta sliko, ne pa temu, kje v prečnem prerezu ceste kameri evidentirata vozilo," razlagajo na Darsu.

Na policiji so nam dodatno pojasnili, da lahko sistem vozilo zazna tudi nekoliko prej ali pozneje. Oznake zato služijo le orientaciji. Pri meritvi se upošteva minimalna razdalja sekcije. Čeprav na odstavnem pasu oznak ni, to ne vpliva na izračun povprečne hitrosti in dokazovanje meritve. Kdor bi torej prehitro vožnjo skozi petkilometrski odsek želel končati po odstavnem pasu, bi prav tako dobil kazen.

Beli oznaki na cestišču pred predorom Trojane označujeta začetek merjenja povprečne hitrosti. | Foto: Gregor Pavšič Beli oznaki na cestišču pred predorom Trojane označujeta začetek merjenja povprečne hitrosti. Foto: Gregor Pavšič Statistika: na dan povprečno 47 kršitev predpisane povprečne hitrosti

V prvem sedmih dneh sektorskega merjenja na Trojanah so ujeli v povprečju 47 prekoračitev hitrosti na dan. Največ kršitev je bilo po do zdaj zbranih podatkih policije v nedeljo, 5. februarja, ko je na tem petkilometrskem odseku prehitro peljalo 95 voznikov. V prvih sedmih dneh je najvišja zabeležena hitrost znašala 134 kilometrov na uro. Delež tujcev, ki so o novosti na slovenskih avtocestah slabše obveščeni od Slovencev, je bil precej majhen, in sicer okrog 12-odstoten.

Delež prekrškarjev je precej majhen. V petih minutah smo na tem odseku našteli 130 vozil, torej približno 25 na minuto. V eni uri skozi trojanske predore torej pelje precej več kot tisoč vozil.

 

Število prekoračitev hitrosti:

Najvišja izmerjena hitrost:

30. januar

26 prekoračitev (dva tujca)

120 km/h

31. januar

23 prekoračitev (štirje tujci)

119 km/h

1. februar

79 prekoračitev (deset tujcev)

124 km/h

2. februar

27 prekoračitev (dva tujca)

134 km/h

3. februar

36 prekoračitev (pet tujcev)

118 km/h

4. februar

43 prekoračitev (šest tujcev)

123 km/h

5. februar

95 prekoračitev

ni podatka

vir: Policija

Primorska in štajerska avtocesta sta polni tovornjakov, prometno problematiko zaokrožujejo tudi vožnja po levem prometnem pasu, premajhna varnostna razdalja, telefoniranje med vožnjo ... | Foto: Gregor Pavšič Primorska in štajerska avtocesta sta polni tovornjakov, prometno problematiko zaokrožujejo tudi vožnja po levem prometnem pasu, premajhna varnostna razdalja, telefoniranje med vožnjo ... Foto: Gregor Pavšič

"Nevarni so tudi tovornjaki, ki ne upoštevajo nobene varnostne razdalje"

Kljub skrbi za previsoko hitrost, mnogo težav na avtocestah ostaja. To so predvsem nespoštovanje varnostne razdalje, vožnja po levem prometnem pasu, preobremenjeni kombiji in podobno.

"Glavne težave na avtocestah ostajajo. To so predvsem tovornjaki, ki se prehitevajo na razdalji tudi več kilometrov in vozijo tik drug za drugim ter tako ne spoštujejo nobene varnostne razdalje. Tu pač ni dovolj nadzora," pravi Brane Kuzmič, inštruktor varne vožnje. Kuzmič podpira uvedbo merjenja povprečne hitrosti na avtocestah, saj je to po njegovem mnenju dolgoročno najbrž edini način za dosego večjega spoštovanja omejitev hitrosti. Policistov za učinkovit nadzor očitno nimamo dovolj, dodaja.

Podobno meni tudi Jure Kostajnšek pri AMZS, ki se je v preteklosti že temeljito ukvarjal z raziskavami na področju prometa in kakovosti slovenskih cest.

"Spoštovanje določene omejitve hitrosti je nekaj normalnega. Na drugi strani se zdaj na Trojanah dogaja paradoks in vozniki za vsak primer vozijo še 20 kilometrov na uro počasneje od omejitve. Pričakujem, da se bo tudi to v prihodnje umirilo," pravi Kostajnšek.

Video: Jure Kostajnšek iz AMZS o merjenju povprečne hitrosti na slovenskih avtocestah

[video: 61778 / ]

Primer izpisa merilnega sistema, ki je zabeležil vozilo s previsoko povprečno hitrostjo. | Foto: policija Primer izpisa merilnega sistema, ki je zabeležil vozilo s previsoko povprečno hitrostjo. Foto: policija Policija in Dars bosta pripravila dodatni nabor odsekov, ki bodo primerni za sektorsko merjenje povprečne hitrosti

Štajerska avtocesta je v smeri Ljubljane eden od prometno najbolj obremenjenih odsekov v Sloveniji, a so trojanski predori pri tem le pilotni projekt in napoved širše uporabe sektorskih merjenj v prihodnje. Izkušnje iz tujine kažejo, da taki ukrepi precej umirijo hitrosti.

"Policija bo v prihodnjih mesecih sodelovala z družbo Dars. V prvi fazi bomo analizirali vplive pilotnega projekta, v nadaljevanju pa bomo na podlagi predvidenih pozitivnih učinkov sprejeli odločitev o dinamiki opremljanja avtocestnega omrežja s sistemi za sekcijsko merjenje hitrosti. Hkrati bodo pripravili nabor mogočih odsekov, ki bodo z varnostnega in tehničnega vidika primerni za postavitev sistemov za sekcijsko merjenje hitrosti," napovedujejo na slovenski policiji.

Se bomo v prihodnje po avtocestah vendarle vozili veliko hitreje?

Pogled v daljno avtomobilsko prihodnost pa na drugi strani presega vprašanje omejitev hitrosti. Samostojno vozeči avtomobili bodo samodejno vozili toliko, kot jim bodo omogočali predpisi ter kolikšna bo v tistem trenutku pretočnost posameznega odseka. Promet bo s takimi avtomobili na avtocestah bolj tekoč, manj bo zastojev in nesreč. Povišale se bodo lahko tudi dovoljene hitrosti.

"Hitrosti bo Evropa pri avtonomni vožnji morala poenotiti, potem pa bo namesto s 130 kilometri na uro povsem mogoče in varno s samovozečim avtomobilom na avtocesti potovati s 160 kilometri na uro. Če smo realni, tudi danes na avtocesti že vsi vozijo malce hitreje, ker so vozila tako sposobna, da hitrosti ne občutimo tako kot nekoč. Ob tem je treba povedati, da bo kljub večji hitrosti veliko manj možnosti za nesrečo, ker bo vožnja avtomatizirana. Verjetno bo nadgrajena tudi infrastruktura z določnimi informacijskimi trakovi, na katerih bosta zapisani največja dovoljena hitrost in varnostna razdalja, ki jo bo prebral avtopilot in se po njej ravnal," je v intervjuju za Siol.net povedal Matjaž Korman, ki je pri Audiju vodja razvoja konceptnih vozil in se pri svojem delu srečuje tudi z izzivi prihodnje umetne inteligence v avtomobilih.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 57
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin