Petek, 24. 1. 2020, 4.01
4 leta, 3 mesece
Polnjenja električnih avtomobilov ob avtocesti
"Se je že začelo! Slovenskega voznika bodo udarili po žepu!"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
60
Včeraj smo se z električnim avtomobilom iz Ljubljane peljali v Izolo in nazaj ter baterijo polnili na eni izmed teh polnilnic ob bencinskem servisu na Kozini. Baterijo smo polnili 28 minut, jo v tem času napolnili s 15,4 kWh električne energije in zanjo plačati 5,6 evra.
Podražitev elektrike na polnilnicah mreže Ionity navidezno podira privlačnost elektromobilnosti, predvsem z vidika slovenskega uporabnika pa je lahko položaj precej drugačen. Polnjenje doma je poceni, zato pa smo v praksi preverili, koliko stanejo električni kilometri ob slovenskih avtocestah. Tam uporabniki sicer plačajo več kot doma, a tudi polnijo redkeje in predvsem manj časa oziroma manj pridobljenih kilometrov.
Ponudnikov električnih polnilnic v Evropi je že veliko, mrežo Ionity pa so kot odgovor na Teslino mrežo ustanovili nekateri avtomobilski proizvajalci. Konkretno so bili to Ford, BMW, Daimler, Volkswagen (z Audijem in Porschejem), v lastniško strukturo sta pozneje vstopila tudi Hyundai in Kia. Polnilnice Ionity bodo v prihodnje ponujale polnjenje z močjo do 350 kilovatov, namenjene pa so predvsem občasnim polnjenjem na daljših poteh in ne toliko vsakodnevnim polnjenjem baterije električnega avtomobila.
"Se je že začelo! Slovenskega voznika bodo udarili po žepu!" so se glasili spletni komentarji na napovedano podražitev Ionityja, ki sicer predstavlja še vedno majhen del mreže evropskih polnilnic. Pa so taka mnenja upravičena?
Ionity razburkal javnost s podražitvijo: stalne stranke bodo polnile ceneje, a ne brez doplačila druge vrste …
Polnjenje je bilo v začetnem obdobju zelo ugodno, saj je bil fiksni znesek polnjenja le osem evrov. Toda konec tega meseca bo Ionity bistveno podražil polnjenja, ta napoved pa je na evropskem avtomobilskem trgu močno završala. Kdor bi polnil le enkrat, bi za vsako kilovatno uro (kWh) električne energije plačal 79 centov.
Na voljo bo sicer tudi vsaj 12-mesečni naročniški paketi in prek teh bo polnjenje bistveno cenejše. Audijev naročniški sistem bo na primer zahteval mesečno naročnino 20 evrov in nato bo vsaka kWh elektrike stala le še sprejemljivih (okvirnih) 30 centov. To je primerljivo z elektriko s Teslinih polnilnic, kjer pa uporabniku ni treba podpisati nikakršne letne naročnine.
Polnilnice Ionity v Kopru za zdaj še samevajo in niso priključene.
Večina voznikov v Sloveniji polnilnic Ionity še ne potrebuje
Na nekaterih evropskih trgih je taka podražitev že povzročila precej negodovanja. Še posebej na Norveškem, največjem trgu električnih vozil v Evropi in državi, kjer je cena elektrike precej pod evropskim povprečjem. V večjih državah je tudi potreba po bolj rednem polnjenju pogostejša kot na primer v Sloveniji.
Kdor bo z Ionityjem torej sklenil letno naročnino, bo tam lahko dobil tudi relativno ugodno elektriko. Toda letni strošek okrog 240 evrov tudi ni od muh. Izbire polnilnic je sicer tudi v tujih državah več in podobno kot Tesla ponujajo podobne cene brez naročnin.
Za večino slovenskih voznikov so polnilnice Ionity za zdaj dokaj nepomembne. Edine delujoče so v Ilirski Bistrici, tiste v Kopru pa že mesece čakajo na priključitev. Za vožnjo po Sloveniji bo najprej večina voznikov avtomobile polnila doma, na daljših poteh prek države pa predvsem na polnilnicah DC (enosmerni tok) ob avtocestah. Še posebej zato, ker z novo cenovno politiko niso konkurenčne.
Na 26 hitrih polnilnicah SODO ob avtocestah so lani zabeležili 12.522 polnjenj in 138.459 kWh pretočene električne energije. To je bila opazna rast z letom 2018, ko je bilo polnjenj 10.656. Čas zasedenosti je bil lani 3.950 ur.
V povprečju je torej eno polnjenje obsegalo 11 kWh električne energije, kar pomeni manj kot 100 kilometrov dosega. To tudi nakazuje polnilne navade uporabnikov in tudi strošek, ki ga ob avtocesti za elektriko dejansko zapravijo.
V letih od 2016 do konca 2019 sta bili najbolj priljubljeni polnilnici OMV Lopata jug (3.599 polnjenj) in kozinska BS Ravne Petrol (3.460 polnjenj).
Toliko stane hitro polnjenje ob avtocesti na Petrolovi polnilnici.
Petrolova kilovatna ura ob avtocesti nas je (brez kakršnekoli naročnine) stala 36 centov
Včeraj smo se z električnim avtomobilom iz Ljubljane peljali v Izolo in nazaj ter baterijo polnili na eni izmed teh polnilnic ob bencinskem servisu na Kozini. Baterijo smo polnili 28 minut, jo v tem času napolnili s 15,4 kWh električne energije in zanjo plačati 5,6 evra.
To pomeni, da nas je ena kWh stala 36 centov. Približno podobno kot bo torej svojim dolgoročnim strankam elektriko računal tudi Ionity, le da v Sloveniji ni potrebno nikakršno naročniško obdobje.
Baterijo smo polnili po izhodiščni ceni 20 centov na minuto. Moč polnjenja je segala od 32 do 42 kilovatov, prav ta nihanja pa pod vprašaj tudi postavljajo tovrstno cenovno politiko obračunavanja elektrike. Obračunavanje glede na čas polnjenja na čas je z vidika voznika zagotovo bistveno manj pošteno kot obračun po številu kWh.
Avtocestnih hipotetičnih 100 kilometrov na elektriko primerljivih z bencinom in dizlom
Za plačanih 5,6 evra smo pridobili za okrog 75 kilometrov dosega. Preračunano to predstavlja znesek 7,4 evra na 100 prevoženih kilometrov. Z vidika električnega avtomobila ni skrajno poceni, pa realno tudi drago ne. To razmerje bi bilo lahko bistveno slabše, če bi polnili precej manj varčen avtomobil, kot je hyundai ioniq.
Toda ob avtocesti se polni redkeje in še takrat pogosto za manj kot 100 kilometrov dosega ...
Treba je poudariti, da povprečni voznik ob avtocesti niti ne bi polnil elektrike za 100 kilometrov dosega, temveč pogosto le tistih nekaj deset kilometrov, ki bi mu na poti manjkali. Tako kaže tudi statistika uporabe polnilnic ob avtocesti.
Prav tako predpostavljamo, da večina lastnikov vozil ob avtocesti polni redko in le po potrebi na daljših poteh. Ob povprečni porabi (in predvsem znatno višjem deležu domačega polnjenja) se strošek na 100 kilometrov lahko tudi prepolovi.
Vseeno je ta avtocestni strošek elektrike na 100 kilometrov primerljiv s trenutnim stroškom bencinsko ali dizelsko gnanega avtomobila (pri porabi 6 litrov na 100 kilometrov) na isti razdalji.
Primerjava bržkone ni stoodstotno objektivna. Cena električne energije je ob avtocestah precej višja kot v mestu, bencin in dizel pa v Sloveniji povsod – in to je evropska posebnost – staneta enako.
60