Četrtek, 4. 1. 2018, 7.01
6 let, 11 mesecev
Danes na Norveškem, čez 10 ali 15 let tudi drugje v Evropi?
Dokaz, da je avtorevolucija bližje, kot se zdi v Sloveniji?
Norvežani so lani postavili nove rekordne mejnike. Delež električnih vozil na letni ravni se je z 29 povečal na 39 odstotkov, pet med 15 najbolje prodajanimi modeli je bilo povsem električnih. Decembra je bila celo večja verjetnost, da je novi kupec avta na Norveškem izbral priključni pogon kot klasični bencinski ali dizelski motor.
Na norveških cestah so električni avtomobili že precej bolj pogosti kot v večini evropskih držav. Decembra so prodali več električnih kot klasičnih (bencinskih, dizelskih) avtomobilov.
Elektrika za Slovence: porabimo je vse več, prihajajo velika vlaganja in višji računi
Petnajst najbolje prodajanih avtomobilov leta 2017 na Norveškem
Norveški standard je visok. Četrti najbolje prodajan model lanskega leta na Norveškem je bil tesla model X. Norveška ves čas nosi štafetno palico elektromobilnosti v Evropi in Skandinavcem je zdaj uspelo postaviti še nov mejnik. Kljub dejstvu, da na trgu sploh še ni glavnih velikoserijskih električnih avtomobilov, so decembra prodali več priključnih avtomobilov (električni ali priključni hibridi) kot avtomobilov s klasičnim motorjem na notranje izgorevanje. Na letni ravni je bil leta 2017 delež električnih avtomobilov med novimi vozili že 39-odstoten.
Skandinavci dokazujejo, da ambiciozne električne strategije niso brez temeljev
Norveška ima svoje vire nafte in zato lahko kot bogata država z visokim standardom v okoljevarstveno prihodnost vlaga več kot druge evropske države. Imajo visoko obdavčene klasične avtomobile, zato ob dobri polnilni infrastrukturi, posebnim parkiriščem in drugim ugodnostim niti ne potrebujejo klasičnih subvencij za nakup električnih vozil.
Norvežani so si zastavili zelo ambiciozen cilj, da bodo leta 2025 prodajali le še nova električna vozila. Tudi nekatere evropske države so za nekoliko daljše obdobje (od leta 2030 do 2040) sprejele podobne strategije, med njimi je bila tudi Slovenija. Norveška s trenutnimi prodajnimi rezultati kaže, da te strategije niso iz trte izvite. Sami jo bodo očitno lahko zaradi višjega standarda le izpeljali hitreje od drugih. Zaradi večjih vlaganj so danes nekaj korakov pred večino evropskih držav, imajo večji delež čiste elektrike iz obnovljivih virov in podobno.
"Kako leta 2030 nahraniti 200 tisoč električnih avtomobilov, ki jih predvideva državna strategija? Lahko rečem, da težko. Da ne bo pomote, mi smo to sposobni zagotoviti, toda potrebna bodo veliko večja vlaganja v električno omrežje. Ocenjujem, da je država začela graditi hišo pri dimniku, ne pri temeljih," je bil za Siol.net slikovit Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana.
Preberite si naš pogovor z Ribičem, kakšno nadgradnjo električnega omrežja bo treba v Sloveniji zagotoviti v primeru obsežnejšega povečanja električnih vozil. Nekaj poudarkov:
- Državna strategija do leta 2030 predvideva 200 tisoč električnih vozil.
- 200 tisoč električnih avtov bi zahtevalo štiri odstotke več energije in do 50 odstotkov močnejše celotno omrežje.
- Nizkonapetostno omrežje bi morali ojačati za dva- ali trikrat.
- Omrežje bi morali nadgrajevati petkrat hitreje kot danes.
- Poraba elektrike ne narašča le zaradi avtov, poganja jo gospodarska rast.
- Polovica gospodinjstev na območju Elektra Ljubljana ima le enofazni priključek.
- Strošek razvoja (omrežnina) se bo razporedil na tiste, ki tako moč potrebujejo.
Sredi Osla je posebno parkirišče, namenjeno le električnim avtomobilom.
Štirje od desetih prodanih novih avtov lani že električnih
Decembra je torej na Norveškem med novimi avtomobili delež električnih znašal 52 odstotkov. Več ljudi je torej kupilo električno kot klasično vozilo z bencinskim ali dizelskim motorjem. V primerjavi z decembrom 2016 je prodaja električnih vozil narasla za 40 odstotkov.
Tako visok delež je tudi zasluga dobave novih Teslinih avtomobilov, ki vozila v Evropo pošilja v ciklih. Norvežani so tako zadnji mesec lanskega leta prevzeli 1.032 modelov S in 1.429 modelov X.
Na letni ravni je delež električnih vozil med vsemi novimi avtomobili znašal dobrih 39 odstotkov, kar je deset odstotnih točk več kot leta 2016 (29,1 %). Delež novih avtov z dizelskim motorjem je medtem padel na 23 odstotkov.
Povprečni izpust ogljikovega dioksida med vsemi novimi avtomobili je bil lani na Norveškem s 74 grami na kilometer rekordno nizek, leta 2016 je znašal še 82 gramov na kilometer.
Skupno so Norvežani lani prodali več kot 33 tisoč električnih avtomobilov, kar je glede na razmere na trgu zelo visoka številka. Norvežani so zaman v tisočih čakali na opel ampero-e, prav tako bodo šele letos v začetku leta dobili nove nissan leafe, čakajo pa tudi na prihod nove tesle 3. Prav leaf in tesla 3 bosta kot velikoserijska električna avtomobila prodajne številke električnih vozil na Norveškem letos zagotovo še močno povečala.
Na avtomobilski trg letos vstopajo pomembni velikoserijski električni avtomobili. Nissan je v Evropi dobil že deset tisoč naročil za novega leafa, ki ga bodo najprej začeli dobavljati prav Norvežanom.
Le eden med štirimi prodanimi VW golfi je imel bencinski ali dizelski motor
Posledično je tudi lestvica najbolje prodajanih avtomobilov na Norveškem povsem drugačna kot v večini evropskih držav. Najbolje prodajani posamezni model je bil volkswagen golf, ki so jih v vseh različicah prodali 12 tisoč. Trije med štirimi prodanimi golfi so imeli električni ali hibridni pogon.
Drugi najuspešnejši model je BMW i3 (pet tisoč), na tretjem mestu pa je toyota RAV4. Sledita še tesla X in volkswagen passat.
Pet od 15 najbolje prodajani avtomobilov na Norveškem je povsem električnih, 13 od 15 modelov pa ima elektrificiran pogon.
Volkswagen golf (12.164), 2. BMW i3 (5.036), 3. toyota RAV4 (4.821), 4. tesla model X (4.748), 5. VW passat (4.544), 6. mitsubishi outlander (4.274), 7. toyota yaris (4.071), 8. tesla model S (3.712), 9. škoda octavia (3.604), 10. toyota C-HR (3.508), 11. volvo V90 (3.426), 12. nissan leaf (3.374), 13. toyota auris (3.246), 14. mercedes-benz GLC (2.533), 15. renault zoe (2.475)
3