Ne dvomite, prometni kolaps že ob naslednjem snegu, vas zanima, zakaj?

Novica o pol metra novega snega nekoč ne bi bila tako privlačna kot danes

Nekoč so se družine poleti na morje vozile v malih fičkih, danes pa naj bi potrebovale vsaj karavana, če že ne velikega družinskega enoprostorca. Nekoč so bile družine pozimi navajene tudi debele snežne odeje. Takrat pol metra novozapadlega snega, kolikor bi ga moralo po napovedih vremenoslovcev pred dnevi zapasti v večjem delu Slovenije, ne bi pomenilo tako privlačne novice kot danes. Sneg in prometne razmere pa Slovence očitno zanimajo – spletna stran prometno-informacijskega centra je imela v preteklih dneh več kot sto tisoč obiskovalcev dnevno.

Moderna potrošniška družba je namreč vajena, da se lahko na vsakih pet minut odpelje na opravek ali v trgovino, zjutraj si mnogi kljub morebitnemu snežnemu metežu v službo ne upajo zamuditi niti pet minut.

Med Italijo in Madžarsko v obe smeri dnevno sedem tisoč tovornjakov

Slovenijo pa je s širitvijo Evropske unije doletela še ena sprememba – postali smo tranzitna država. Celo ena pomembnejših v naši regiji, kjer pa večino tovora prepeljejo po avtocestah, ne železniških tirih. Že ob poletnih prometnih konicah smo opozarjali na doseganje vrhnje ravni kapacitete slovenske cestne infrastrukture, ki najbrž ni bila niti zasnovana za promet današnjega obsega.

V povprečju dnevno samo iz Italije v Slovenijo vstopi več kot 2.500 tovornjakov, iz smeri Madžarske pa več kot 4.200 tovornjakov na dan. Tovornega prometa je torej ogromno, in ko začne padati sneg, je na reliefno razgibanem avtocestnem križu le vprašanje časa, kdaj se bo zgodil prvi zdrs oziroma zaustavitev tovornjaka. Avtocest s tremi voznimi pasovi, ki bi bili iz smeri Ljubljane proti Primorski nujni že poleti, seveda (skoraj) nimamo.

Zato ni ključno vprašanje, ali se je Dars v četrtek pravilno odločil za prvotno popolno ustavitev tovornega prometa in ali bodo morebitni odškodninski zahtevi avtoprevoznikov upravičeni, temveč zakaj so ob sneženju zastoji v Sloveniji vedno le vprašanje časa.

Nemci ob avtocestah gradijo nova počivališča za tovornjake, kje bi denar zanje našli v Sloveniji?

Prek Slovenije namreč vsak dan vozi okrog sedem tisoč tovornjakov, ob avtocestah pa imamo njim namenjenih le 1.200 uradnih počivališč. Ko se pripeti zdrs ali pa zaradi obvladovanja količine prometa vstop za tovornjake ustavijo na državni meji, morajo tovornjake umakniti na odstavni pas.

"Podatka o oceni števila potrebnih počivališč nimamo. Menimo pa, da se v primeru kritičnih voznih razmer, ko se tovorni promet ustavi za dalj časa, razmer ne da reševati brez mednarodnega sodelovanja in zapor na celotnem koridorju. Preusmeritve na počivališče so premalo, saj je stalnega dotoka težkih tovornjakov preveč," pravi Branko Nastran, vodja prometno-informacijskega centra.

V Nemčiji je njihov prometni minister pred dnevi napovedal gradnjo novih šest tisoč počivališč za tovornjake. Seveda, Nemčija je Nemčija, Slovenija pa Slovenija. Toda tudi pri nas so prihodki od registracij (registriranih imamo več kot milijon osebnih avtomobilov), cestninjenje in prodaja vinjet (lani so jih prodali več kot pet milijonov) lahko dober posel. Drugo vprašanje je, kam se ti prihodki stekajo in kdo ima dejanske koristi od davka, ki ga vozniki plačujemo, da bi se vozili po boljših in infrastrukturno zmogljivejših avtocestah.

Delavci Darsa nimajo pristojnosti, da bi pregledovali zimsko opremo tovornjakov

Avstrijci so na mejah pogosto naredili sistematske preglede zimske opreme. Podobno kot pri pregledu vinjet so morali vsi tovornjaki zapeljali v kolono, kjer so bili deležni pregleda policije.

Slovenska policija na mejah občasno prav tako nadzira uporabo zimske opreme, a tudi ob napovedanih snežnih metežih so najbrž kadrovske omejitve tiste, ki preprečijo popoln pregled vseh, na tisoče tovornjakov na mejah. Na drugi strani delavci Darsa, ki imajo pogosto na mejah svoje ekipe že zaradi pregleda (in prodaje) vinjet, nimajo zakonske pristojnosti za nadzor in izrekanje glob, kadar voznik nima predpisane zimske opreme.

Slovenski policisti sicer letno v povprečju izrečejo 500 glob zaradi neuporabe zimske opreme. Lani je bilo takih primerov 524.

Nekaj zadnjih primerov prometa v času snežnih padavin je pokazalo, da so v Sloveniji tudi med sneženjem na cesti vozila (tovornjaki in osebni avtomobili) brez zimske opreme. Dejansko ni pomembno, koliko jih je. Že eno je lahko preveč oziroma razlog za vsaj delno zaporo avtoceste in več kilometrov dolge kolone.

Zakaj so se pri Darsu torej upravičeno bali prometnega kolapsa

Čez Slovenijo torej vsak dan pelje okrog sedem tisoč tovornjakov, le šestino pa lahko tudi uradno umaknemo na počivališča. Avtoceste so v veliki večini dvopasovne, v Prekmurju celo brez odstavnih pasov, in po številu avtomobilov večkrat letno na meji svoje zmogljivosti.

In ker se po cestah vozijo tovornjaki in osebni avtomobili brez zimske opreme, za nameček pa je s svojo hribovitostjo in vplivom različnih vetrov Slovenija tudi vremensko nepredvidljiva in zelo raznolika, so naše avtoceste ob snežnih padavinah dejansko prave tempirane bombe.

Se še čudite, da so ob napovedanem rdečem alarmu pri Darsu v četrtek zjutraj za tovornjake zaprli kar vse mejne prehode in si s tem nakopali tako gnev avtoprevoznikov kot gospodarstvenikov? Že res, da bi bila ta prepoved najbrž lahko bolj postopna in manj stroga (številni vozniki tovornjakov niso smeli peljati nekaj kilometrov do doma po suhi cesti), toda če bi se uresničile vremenske napovedi in bi ciklon sneg namenil večjemu delu Slovenije, ob siloviti burji (sunki so dosegali 200 kilometrov na uro) in posledičnih zametih ne bi bili daleč od prometnega kolapsa.

Nam preostane le še stoičnost? Ko bodo plugi odstranili zadnjo snežinko, se bo svet še vrtel naprej.

In ker bodo zakoni in infrastruktura še nekaj časa ostali nespremenjeni, tovorni promet pa se bo le povečeval, se je morda treba zavedati, da bi moral biti samoumevni sestavni del vsake zime tudi sneg in da tudi zasnežene ceste z zakonsko predpisano opremo omogočajo vožnjo s povsem spodobno hitrostjo. Tudi sredi zastoja in ob zamujanju v službo si lahko stoično priznamo (skupaj z delodajalci), da se bo svet vrtel najprej tudi takrat, ko bodo snežni plugi z asfalta umaknili še zadnjo snežinko in bo na nas spet posijalo toplo sonce.