Petek, 16. 2. 2024, 22.06
2 meseca, 2 tedna
Največje avtomobilske znamke in uspešnost z elektriko
Kruti podatki, kaj pomenijo? Top 30 znamk, a le dve svetli izjemi.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,57
Med največjimi tridesetimi znamkami avtomobilov v Evropi sta lani imeli le dve več kot tretjinski delež električnih pogonov. Za največje znamke je v nasprotju s strategijo elektrika v prodajni realnosti še zelo nišna.
Poleg stoodstotne Tesle je le MG uspel delež električnih vozil v prodaji potisniti prek ene tretjine.
Skoraj vse avtomobilske znamke so se v Evropi že zavezale postopni elektrifikaciji svojih modelov. Nekatere naj bi že konec desetletja v polnosti prešle zgolj na ponudbo električnih avtomobilov, mnoge načrtujejo večinski delež električnih avtomobilov proti letu 2035 – takrat naj bi skladno s strategijo Evropske unije v Evropi prodajali le še povsem električne avtomobile.
Toda prodajni rezultati električnih avtomobilov za lansko leto kažejo jasno sliko. Pri velikoserijskih znamkah, ki se uvrščajo med prvo trideseterico avtomobilskih znamk v Evropski uniji, so deleži električnih pogonov še zelo skromni. Vsaj 20-odstotni delež električnih pogonov v prodaji so imeli le pri Volvu, Cupri, Porscheju, BMW in Miniju, kažejo podatki analitične družbe JATO Dynamics. Med prvimi tridesetimi znamkami ima le Tesla stoodstotni delež električnih pogonov.
Toyota ima v ponudbi le bZ4X.
Za največje znamke je elektrika še nišna
Volkswagen kot največji proizvajalec avtomobilov je imel lani 15-odstotni delež električnih pogonov. Med najuspešnejšimi petimi znamkami na absolutnem trgu je imela drugouvrščena Toyota le dvoodstotni delež električnih vozil, delež pri tretjem Audiju je znašal 14, pri BMW 20 in pri Mercedesu 15 odstotkov.
Pri ljudskih znamkah, kot sta Renault in Peugeot, je delež elektrike znašal komaj 11 oziroma 12 odstotkov, podobno velja tudi za Škodo (12 %).
Ford kuga je najuspešnejši priključni hibrid.
Več kot tri milijone novih avtomobilov s priključnim kablom, od tega dve tretjini električnih
Če bi v Evropo preslikali kitajsko terminologijo "novih energijskih vozil", kamor sodijo električna vozila, priključni hibridi in vozila na vodik, bi delež električnih znašal 67 odstotkov. Lani so v EU prodali dobra dva milijona električnih avtomobilov in 992 tisoč priključnih hibridov, vseh skupaj torej več kot tri milijone. To pomeni slabo četrtino celotnega avtomobilskega trga osebnih avtomobilov v EU.
Teslin model Y je bil najuspešnejši na absolutnem trgu novih avtomobilov. Pri električnih sta Teslina modela Y in 3 zasedla prvi mesti in si odrezala 16 odstotkov trga električnih avtomobilov v EU.
Med vodilnimi dvajsetimi avtomobili s priključnim kablom sta le dva priključna hibrida, ostali so polno električni.
BYD za zdaj v Evropi še skromno.
Kitajski velikan BYD je v Evropi še nišna znamka
Nekatere znamke imajo podobno kot Tesla še stoodstotni delež električnih modelov. Toda to so nišne znamke, ki se ne uvrščajo v prvo trideseterico. Med temi so bili lani BYD, Polestar, Smart, NIO, Fisker in Xpeng. BYD je kot največji kitajski proizvajalec lani v EU prodal 15.707 avtomobilov in se med znamkami uvrstil na 41. mesto.
Južneje ko smo, nižji je delež elektrike – v oči bodeta nizka deleža v Italiji in Španiji
Zanimiv je tudi pogled po tržnih deležih električnih pogonov po posameznih državah, ki zelo očitno kaže na elektromobilnost različnih hitrosti. Medtem ko na Norveškem nekatere znamke (Volkswagen, Renault, Hyundai …) prodajajo le še električne modele in so imeli lani posledično 82-odstotni električni delež, je položaj marsikje po Evropi veliko slabši. Najbolj bodeta oči nizka tržna deleža električnih pogonov v Italiji (4,2 %) in Španiji (5,7 %), ki sicer sodita med pet največjih avtomobilskih trgov v Evropi – evropsko povprečje znaša 15 odstotkov. Več kot 50-odstotni delež so imeli poleg Norveške le še Islandci (53 %).
V Skandinaviji je delež električnih pogonov kar 46-odstoten, v srednji in severni Evropi pade na 19 odstotkov, v južni Evropi znaša le še 5,3 odstotka. Vzhodna Evropa (brez Rusije) je imela lani 5,3-odstotni delež električnih pogonov.
