promet
Sobota, 30. 12. 2023, 22.42
3 mesece, 4 tedne
Osebno – konec avtomobilskega leta 2023
Motijo tudi vas? O paradoksih, ki nas čakajo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,05
Sedim za volanom neposredno brutalnega avtomobila. Okrog mene karbon, volanski obroč iz alkantare, pripet sem na tanek školjkasto oblikovan sedež s štiritočkovnim varnostnim pasom. Svoje telo komaj premikam, tudi na cesto zaradi skoraj dirkaške notranjosti komaj kaj vidim. Za menoj ni sedežev, temveč sredinsko postavljen motor. Ne vidim ga, a ga slišim in čutim. Valovi toplote iz valjev prebijajo zaščito in grejejo moj hrbet.
Kar nenavadno se mi zdi, da v takšnem avtomobilu, kot je alpine A110 R, sedim leta 2023. Če bi imel na voljo še ročni menjalnik, bi bila slika kot deja vu strogo avtomobilskega uživaštva iz osemdesetih ali devetdesetih let. Morda še iz prejšnjega desetletja, preden se je začel avtomobilski svet drastično spreminjati.
Ker se vsi dobro zavedamo, da so takšni avtomobili z izrazito športnim poreklom (in "semi slick" gumami) danes velika redkost, jih še toliko raje izkoriščamo. Naj bo suh, moker ali zasnežen asfalt, avtomobil je avtomobil, cesta pa je tako ali drugače vedno poligon za nove dogodivščine in spomine.
Toda obenem je tak avtomobil tudi priložnost za pogled nekoliko bolj od daleč. Kje se je znašel avtomobilski svet, v katerem imamo na eni strani industrijo nujne mobilnosti, na drugi pa vse dražji "entertainment" na štirih kolesih? Kaj vse ga čaka in kako bomo na današnje avtomobile gledali čez 50 ali sto let?
Galerija - alpine A110 R
Glavni trend leta iz daljne Azije
O glavnih trendih preteklega leta smo že veliko pisali. Prodaja novih avtomobilov je narasla, a je še vedno precej pod ravnjo iz časa pred epidemijo covid-19. V Evropi je prodaja novih avtomobilov z električnim pogonom prvič prehitela dizelsko gnane nove avtomobile. Tesla je z modelom Y blizu naslovu najbolje prodajanega avtomobila na stari celini, kitajski BYD je z dolphinom zmagal na prestižnem avtomobilskem izboru Autobest. Tesla je realna grožnja evropski avtomobilski industriji, Kitajska to šele počasi postaja.
BYD je najresnejši kitajski tekmec proizvajalcem iz Evrope.
Kitajci pri strategiji jasni, lovke stegujejo tudi proti Evropi
To pa tudi zato, ker so Kitajci letos podpisali več kot 70 milijard dolarjev davčnih olajšav za svoje kupce novih energijskih avtomobilov, v Evropi pa pred novimi volitvami v Evropski parlament konservativci napovedujejo možnost ovržbe strategije o prodaji le še brezogljičnih avtomobilov (neposredni izpust) po letu 2035. V trdnost kitajskih državnih strategij ne gre dvomiti in sredi tega desetletja bodo predvidoma pri prodaji novih električnih avtomobilov (in priključnih hibridov) presegli mejo 50 odstotkov.
Kakšna bo nato moč največjega svetovnega avtomobilskega trga, ki je svoje lovke že iztegnil tudi proti Evropi, se bo pokazalo še v tem desetletju. Nekoč so podobno skromno proti Evropi korakali Japonci (Toyota je zdaj druga najuspešnejša znamka v Evropi), nato Korejci (Hyundai in Kia sta že tehnološka trendseterja), zdaj so očitno na vrsti Kitajci. Njihov največji proizvajalec BYD bo kmalu gradil svojo prvo evropsko tovarno na Madžarskem.
Rekordni izkupiček avtomobilskega terminala v Luki Koper.
Odvisnost od avtomobila in vse večje gneče na cestah tudi v Sloveniji.
Večina ukrepov spodbuja le še več avtomobilov
Usmerjenost avtomobilske industrije v brezogljično prihodnost ima trenutno še mnoge luknje. Tako se ne morem znebiti misli, da smo tudi v letu 2023 na vse mednarodne avtomobilske predstavitve še vedno potovali z letali. Prevoz po Evropi s hitrimi vlaki očitno še ne deluje dovolj dobro. Tudi v Sloveniji je mobilnost bolj ali manj (izjema je lahko Ljubljana s souporabo avtomobilov) vezana na lastniške avtomobile. Gradimo širše ceste, nova parkirišča in sprejemamo podobne ukrepe, ki prodajo avtomobilov in našo odvisnost od njih le še povečujejo.
Šele takrat, ko bo za avtomobile v mestih manj prostora in bomo imeli možnost ustrezne alternative v javnem prometu (nujen predpogoj), se bo število avtomobilov na cesti zmanjšalo. S tem pa tudi ogljični izpust CO2, o katerem zadnja leta tako veliko govorimo.
Kdaj bo vodik prišel v tovorna vozila, letala in ladje?
Smeti v gozdovih in razmišljanja: "Ah, kaj pa lahko jaz storim …"
Trik za začetek pozitivnih sprememb je v majhnih korakih. Vsak električni avtomobil zmanjša neposredno onesnaženje zraka v mestih. Še bolje bo, ko bodo električni (ali vodikovi) mestni avtobusi. Se še spomnite dizelsko gnanih "trolejbusov" prek ljubljanskega Tromostovja?
Kolektivna zavest o potrebnosti sprememb pa zadeva, če se oziramo na podnebne spremembe in poskuse zniževanja ogljičnih odtisov, prav vsakogar. Vsi ljudje pripadamo istemu ekositemu. Problemi pa so številni: objektivno pretirana potrošnja mesa, metanje smeti v prelepe gozdove vzhodne Evrope, čudenje, če v trgovini vsake pomaranče ali jabolka ne zavijemo v ločeno plastično vrečko ... Letalski promet je letos dosegel nove rekorde, tudi svetovna trgovina je še naprej odvisna od ladijskega transportnega prometa. Vse to so veliki osnaževalci, ki ukrepov čez noč ne morejo ponuditi. Elon Musk lahko s Teslo izdela skoraj dva milijona električnih avtomobilov, a na obisk tovarne v Berlinu ne more drugače kot z letalom s pogonom na fosilni kerozin.
Če gre verjeti napovedim Iva Boscarola, bomo vodik kot alternativni pogon prej dočakali pri letalih in ladjah. Razlog je preprost – polnilnice so potrebne le na letališčih in v pristaniščih.
Letalski promet je letos globalno dosegel nove rekorde in presegel število letov iz časa pred epidemijo covid-19.
Po zemeljski obli vozi skoraj 1,5 milijarde vozil
Čeprav avtomobilska industrija načeloma razvija modele prodaje mobilnosti in ne lastništva avtomobila, je trenutno še vedno usmerjena v vse večjo proizvodnjo avtomobilov. Ta je kljub velikim investicijam v nove tehnologije izjemen posel. Proizvajalci imajo milijardne dobičke. Čeprav se je prodaja številčno na nekaterih trgih, med njimi je tudi Slovenija, zmanjšala, so zavoljo višjih cen in nižjih stroškov dobički še večji. Tik pred koncem leta so tudi iz Luke Koper poročali o rekordnem pretovoru osebnih avtomobilov (900 tisoč vozil), po oceni analitikov pa bodo tovarne prihodnje leto izdelale novih 87 milijonov avtomobilov. Del teh bo še naprej prihajal tudi iz novomeškega Revoza, kjer bodo očitno v prihodnje izdelovali novo generacijo električnega twinga.
Xiaomi je proizvajalec mobilnih telefonov, zdaj pa so predstavili tudi svoj avtomobil.
Namesto bencina elektrika, namesto veščih strojnikov vrhunski programerji
Če se vrnem k alpini iz uvoda – tudi alpine kot znamka naj bi se kmalu povsem predala elektriki. Prehod bo za tradicionalne proizvajalce zahteven. Enako načrtujejo tudi nišne znamke, kot sta Lancia in Alfa Romeo, pa v Evropi tudi domala vse velikoserijske znamke. Danes je morda celo lažje izdelati uspešno električno znamko avtomobilov, ki nima svoje fosilne preteklosti. Dober primer tega so Kitajci (predvsem BYD), preboj je uspel Tesli, zdaj prihajajo tudi nove znamke s področja mobilne telefonije.
Pred dnevi je konkreten avtomobil razkril Xiaomi, ki nikakor ne bo zadnji, ki bo poskusil povezati napreden software, umetno inteligenco in povezovalne rešitve med avtomobili ter pametnimi mobilnimi napravami. Preboj na trgu pa se bo dogajal drugje in danes morajo proizvajalci razmišljati podobno izven okvirjev, kot je Karl Benz, ki je leta 1886 patentiral prvi avtomobil na svetu.
