zastoj
promet
Sreda, 11. 1. 2023, 8.09
1 leto, 3 mesece
Svetovna in evropska mesta z najpogostejšimi prometnimi zastoji
Kje se največ čaka? Znani podatki za dve mesti v Sloveniji.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,17
Na lestvici mest z največ prometnimi zamaški vodijo evropska mesta, številna med njimi so neprijazna do uporabe avtomobilov. Ljubljana je na 268., Maribor pa na 639. mestu.
Promet proti velikim mestom, vezan na dnevne migracije proti službam, se je lani postopno večal. Prometne projekcije in pojavljanje konic so zato že na ravni tistih iz leta 2019, torej iz časa pred izbruhom epidemije covid-19 in povezanih omejitev. V Evropi je takih mest 42 odstotkov, v ZDA pa 39 odstotkov - večina mest ima torej manjši obseg prometa kot leta 2019. Spremembe v delovnih navadah in večji obseg dela od doma sta močno vplivala na promet, svoje so lani dodali tudi višji energetski stroški. Ti sicer niso bistveno vplivali na prometno gostoto, so pa obremenili vsakega voznika posebej.
Londončan je na cesti izgubil šest dni in pol
To je pokazala nova raziskava inštituta INRIX iz ZDA, ki je analizirala skupni izgubljeni čas udeležencev prometa v zastojih za leto 2022. Tako je v povprečju voznik v Londonu lani v zastojih izgubil 156 ur. Sledil je Chicago, kjer je voznik v izgubil 155 ur, tretji pa je bil Pariz - tam je povprečna izguba časa na voznika znašala 138 ur.
Zastoji so v povprečju Američane skupno stali več kot 81 milijard dolarjev, Britance skoraj deset milijonov funtov, Nemce pa 3,9 milijarde evrov. Več v spodnji tabeli, kjer so analitiki analizirali več segmentov (zamude v 2022, primerjava z letoma 2021 in 2019, hitrost v središču ...).
Evropska mesta z največ prometnimi zastoji:
|
|
zamude v 2022 (v urah) |
primerjava z 2021 |
primerjava z 2019 |
hitrost v središču oziroma na zadnjem kilometru (km/h) |
|
London |
156 |
5 % |
5 % |
18 |
|
Pariz |
138 |
-1 % |
-16 % |
18 |
|
Palermo |
121 |
11 % |
-12 % |
14 |
|
Dublin |
114 |
28 % |
-26 % |
21 |
|
Rim |
107 |
0 % |
-36 % |
23 |
|
Istanbul |
89 |
1 % |
-42 % |
23 |
|
Bruselj |
98 |
-27 % |
-30 % |
16 |
|
Bukarešta |
91 |
-7 % |
0 % |
23 |
|
Lyon |
92 |
-9 % |
-12 % |
18 |
|
Budimpešta |
86 |
-6 % |
-7 % |
24 |
|
Bristol |
91 |
38 % |
-12 % |
26 |
|
Atene |
78 |
11 % |
-27 % |
23 |
|
Torino |
86 |
-7 % |
-30 % |
19 |
|
Marseille |
83 |
6 % |
2 % |
19 |
|
Manchester |
84 |
35 % |
-9 % |
26 |
|
Vroclav |
80 |
-4 % |
4 % |
24 |
|
Berlin |
71 |
9 % |
8 % |
23 |
|
|
|
|
|
|
|
Ljubljana |
32 |
-15 % |
54 % |
29 |
|
Maribor |
17 |
-40 % |
-16 % |
29 |
vir: INRIX
Težave s prometom v Zagrebu, veliko bolje gre Dunaju
Na vrhu lestvice je več evropskih mest. Ta so zelo stara in so se širila že pred uvedbo avtomobilov, zato so številne ceste in ulice ozke in slabo pretočne, prometna ureditev je zapletena in posledično počasna. Med evropskimi mesti sta tako na vrhu London in Pariz. Izmed 593 analiziranih urbanih središč v Evropi jih je 42 odstotkov doseglo raven prometa iz leta 2019, preostala so še pod predkoronsko ravnjo.
V bližini Slovenije imata težave s prometom tako Budimpešta (23. mesto) kot tudi München (38. mesto). V raziskavo so vključili tudi obe največji mesti v Sloveniji, kjer je zaradi neučinkovitega javnega prevoza prav tako veliko dnevnih migracij treba opraviti z avtomobilom. Ljubljana se je uvrstila na 269., Maribor pa na 639. mesto.
Za primerjavo: Zagreb je uvrščen na 105., Dunaj, šesto mesto po številu prebivalcev v Evropi, pa šele na 157. mesto.
