Evropske avtomobiliste Trumpova izvolitev skrbi, Elon Musk se muza

Tako kot v Evropi je avtomobilska industrija pomembna tudi v ZDA in sicer tako iz vidika gospodarstva kot tudi delovnih mest v tovarnah. Daleč so bleščeči časi ameriške avtomobilske industrije v Detroitskem bazenu. Čeprav se globalna prodaja tako Forda kot koncerna General Motors popravlja, je njuna konkurenčnost na globalni ravni drugačna kot nekoč. Danes je v novodobnem avtomobilskem svetu, čigar podobo bolj kot strojniki rišejo programerji, Tesla prvi izvozni produkt ameriškega znanja, prvi mož Forda pa najraje vozi z novim kitajskim avtomobilom. Prav na dan predsedniških volitev je uprava Jeepove tovarne v Toledu (Ohio) napovedala odpuščanje 1.100 zaposlenih.

Donald Trump je pred volitvami napovedal veliko višje carine za uvožene avtomobile v ZDA. Na piki ima predvsem avtomobile iz Kitajske in sosedne Mehike. Foto: Reuters Skupni imenovalec je napoved višjih uvoznih carin

Izvolitev Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah je pričakovano odmevala tudi v evropski avtomobilski industriji. Ker je Trump že med kampanjo napovedal povečane uvozne carine za avtomobile iz neameriških tovarn, že pod Bidnom so za električne avtomobile iz Kitajske uvedli stoodstotne carine, je to hitro poskrbelo za zdrs vrednosti delnic evropskih proizvajalcev z večjo odvisnostjo od trga v ZDA. Delnice BMW, Mercedesa, Volkswagna in Porscheja so padle od 5,2 do 7,7 odstotka.

Trump je pred volitvami visoke carine napovedal za kitajske avtomobile, še ostreje se bo uprl uvozu avtomobilov iz Mehike. Kitajskim podjetjem ne namerava dovoliti lastništva v nepremičninah in infrastrukture v energetskem in tehnološkem sektorju. Prav na tem področju so Kitajci trenutno v prednosti. Ali bo te napovedi uresničil, bo znano v prihodnjih mesecih.

BMW je največji izvoznik avtomobilov iz ZDA. Foto: BMW

Evropske športne terence imajo Američani radi

ZDA so za nemške avtomobilske proizvajalce poleg Kitajske ključni izvozni trg. Skupni izvoz nemških avtomobilov je lani znašal 3,1 milijona vozil, od tega so jih v ZDA izvozili skoraj 13 odstotkov (12,8 %).

Če bi ZDA carine povečale od 7,5 do 17,5 odstotka, bi to močno vplivalo na poslovne rezultate vodilnih nemških proizvajalcev avtomobilov. Zanje se tako po Kitajski morda odpira še nova “fronta” v ZDA, ki pa so bile za evropske avtomobiliste do zdaj vendarle prijazne. Američani imajo radi velike športne terence in tudi prodor električnih pogonov je počasnejši kot v Evropi, kar govori v prid trenutni ponudbi nemških proizvajalcev.  

“Nemška avtomobilska podjetja morajo postati ameriška avtomobilska podjetja. Želim, da svoje avtomobile izdelujejo v ZDA,” je Trump dejal med predvolilnim shodom v Savannahu (Georgia).

Največja tovarna BMW ni v Nemčiji, temveč v ZDA

Toda vendarle, BMW svoje največje tovarne že danes nima v Nemčiji, temveč prav v ZDA. Tovarna v Spartanburgu v zvezni državi Južna Karolina izdela po 1.500 vozil na dan. Iz te tovarne pošiljajo avtomobile tudi v Nemčijo in na Kitajsko.

Izvršni direktor BMW Oliver Zipse je ob predstavitvi poslovnih rezultatov že povedal, da bodo imeli zavoljo ameriških tovarn ob morebitnih Trumpovih višjih carinah celo prednost pred konkurenco. Dve tretjini BMW-jev, ki jih prodajo Američanom, že prihaja iz Spartanburga. V tej tovarni je zaposlenih več kot 11 tisoč ljudi. Lani so v tej tovarni izdelali kar 410 tisoč novih avtomobilov.

Mercedes-Benz ima v ZDA dve tovarni - prva je v Tuscaloossi (Alabama), druga pa v Charlestownu (Južna Karolina). Obe sta lani proizvedli 346 tisoč avtomobilov oziroma okrog 14 odstotkov vse Mercedesove prodaje. Približno dve tretjini  avtomobilov iz tovarne v Tuscaloosi izvozijo iz ZDA.

Volkswagen je v tovarni v Chattanoogi (Tennessee) lani izdelal 175 tisoč avtomobilov.

Volkswagen je v tovarni v Chattanoogi (Tennessee) lani izdelal 175 tisoč avtomobilov. Foto: Volkswagen

Avtomobilski proizvajalci se lahko znajdejo v carinskem navzkrižnem ognju

Nemški proizvajalci so iz obstoječih tovarn v ZDA več kot polovico avtomobilov vendarle izvozili. Največ na Kitajsko (10 %) in Nemčijo (6 %), na trgu ZDA pa je ostalo 49 odstotkov izdelanih vozil. Velik del izvoza iz tovarn v ZDA podjetja dela ranljive, če bi se države na Trumpove povišane carine odzvale s protiukrepi. Nato bi morali tudi za izvoz na Kitajsko in v Evropo plačati višje carine, to pa bi še dodatno oslabilo njihove donose.

Zakaj je Elon Musk v Trumpovo volilno kampanjo vložil 120 milijonov dolarjev?

Trump ni goreč zagovornik električnih avtomobilov. Prav gotovo obstaja velika možnost, da bo odpravil subvencije in ostale ugodnosti za nakupe električnih vozil in tudi za vlaganja v sredstva obnovljivih električnih virov.  S tem bi obrnil usmeritve Bidnovega predsedstva.

Zato je bilo sprva nenavadno, da je eden najbolj odmevnih podpornikov Trumpa v predvolilni kampanji postal Elon Musk. Tesla proizvaja izključno električne energije in lep del prihodkov ustvari tudi s sončnimi elektrarnami in baterijskimi hranilniki. Trump je napovedal, da bi Musk lahko postal vodja “odbora za učinkovitost” in da bi bedel nad porabo zveznih finančnih sredstev. Musk, ki ima svojo mrežo spleteno med avtomobilsko in vesoljsko tehnologijo, ob tem pa upravlja tudi z globalnim ponudnikom interneta Starlink in je lastnik vplivnega družbenega omrežja X (nekoč Twitter), se je tako vsaj posredno podal tudi v politične vode.

Elon Musk je Trumpa v predvolilni kampanji prvič javno podprl julija letos, nato pa v njegovo kampanjo vložil vsaj 119 milijonov dolarjev. Foto: Reuters

Trump in Musk sta skupaj počakala na neuradne rezultate predsedniških volitev. Foto: X/Elon Musk Odprava subvencij bi Tesli škodila manj kot konkurenci

Trumpovi protiukrepi za električne avtomobile bodo škodovali večini proizvajalcev, negativni vpliv za Teslo pa bo manjši. Prednost znamke je v konkurenčnih cenah in po Muskovih besedah prodaje Tesle ni odvisna od državnih subvencij. Z lanskim znižanjem cen so uspeli ustvariti velik preskok tudi v Evropi, njihov model Y pa je bil navsezadnje najbolje prodajani avtomobil v Evropi, v ZDA in obenem tudi na Kitajskem.

Model 3 v ZDA stane od 30 tisoč dolarjev naprej, model Y pa je manj kot dva tisočaka dražji. Volkswagnov ID.4 stane od 39 tisoč dolarjev naprej, BMW-jeva serija 3 pa od 45 tisoč dolarjev naprej.

Teslina delnica: po Trumpovi zmagi navzgor za 15 odstotkov oziroma 120 milijard dolarjev

Musk bi lahko imel od Trumpa v funkciji predsednika ZDA koristi tudi pri sprejemanju zakonodaje za vpeljavo samovozečih vozil. Uporaba teh je za zdaj v ZDA še močno omejena in na tem področju imajo predvsem na Kitajskem že bolj odprta pravila. Tesla je nedavno z robotaksijem brez volana pod taktirko Muska vse stavila na samovozečo prihodnost (vsaj v velikih mestih), Musk pa je dolgo pričakovani manjši električni avtomobil označil za “nesmisel”. Na globalnem trgu električnih vozil lahko letos Teslo prehiti kitajski BYD, ki pomemben del svoje prodaje ustvari prav z majhnim in zato veliko cenejšim mestnim avtomobilom.

Muskovi zaposleni so večkrat znali povedati, da je zanj zakonodaja pogosto prepreka na poti do doseganja poslovnih ciljev. S podporo Trumpu si je lahko pomagal izboriti boljše pogoje v prihodnjih letih. Bidnova ekipa se je Musku kljub naklonjenosti “zelenemu prehodu” zamerila leta 2021, ko Tesle niso povabili na srečanje proizvajalcev električnih vozil v Belo hišo. Tja so prišli le proizvajalci iz Detroita, ki predstavljajo le majhen del Tesline prodaje.

Za razliko od delnic nemških proizvajalcev je po izvolitvi Trumpa delnica Tesle poskočila za 15 odstotkov. Če bi zadržala to raven, bi Tesla na račun Trumpove izvolitve tako že zaslužila 120 milijard dolarjev. Musk je v Trumpovo kampanjo vložil vsaj 119 milijonov dolarjev.