Nedelja, 4. 12. 2016, 18.36
7 let, 1 mesec
Bo Trumpova revolucija uničila imperij Elona Muska?
Eden od tistih, ki so lahko zelo zaskrbljeni zaradi zmage republikanca Donalda Trumpa, je tudi milijarder Elon Musk. V Južnoafriški republiki rojenega poslovneža imajo številni za vizionarja in rešitelja človeštva.
Vizionar Elon Musk
Z električnimi avtomobili Tesla bo revolucioniral avtomobilski svet, zmanjšal izpuste ogljikovodikov, preprečil podnebne spremembe, s svojo vesoljsko družbo SpaceX pa človeštvu v prihodnosti omogočil naselitev Marsa, ga hvalijo njegovi podporniki.
Vsaj glede revolucije v avtomobilskem svetu imajo njegovi privrženci prav, saj je Musku uspelo zganiti tudi evropske avtomobilske velikane in jih s svojim delom prisiliti v razvoj novih povsem električnih modelov (Audi, Porsche, Mercedes …) ter infrastrukture, ki bodo konkurenčni tesli S in omrežju polnilnic Tesla.
Nedobičkonosna Tesla
Toda Tesla je še daleč od tega, da bi postal dobičkonosno podjetje. Od leta 2010, ko je prišlo na borzo, je imelo podjetje dobiček samo v dveh četrtletjih do zdaj. Prvič v prvem četrtletju leta 2013, ko je imela Tesla 11,2 milijona dolarjev dobička (10,5 milijonov evrov), in drugič v letošnjem tretjem četrtletju, ko je imela 111 milijonov dolarjev dobička (104 milijone evrov).
Poleg nedobičkonosnosti se Tesla sooča tudi s težavami zaradi nesreč avtopilotov v svojih vozilih. Musk je tudi obljubljal, da bo polnjenje na polnilnicah Tesle za voznike tesel vedno zastonj, a je v Evropi to obljubo prelomil.
V drugih četrtletjih je podjetje poslovalo z izgubo, samo v prvi polovici letošnjega leta je Tesla pridelala za 575 milijonov dolarjev (539 milijonov evrov) izgube. Poleg tega do črnih številk v knjigovodskih izkazih v letošnjem tretjem četrtletju Tesla ni prišla zaradi prodaje avtomobilov, ampak zaradi prodaje okoljevarstvenih potrdil ZEV (zero-emission vehicle) drugim avtomobilskim izdelovalcem.
Preprodaja okoljevarstvenih potrdil
V Kaliforniji in še devetih drugih zveznih držav namreč velja zakonodaja, da morajo avtomobilski izdelovalci prodati določeno število električnih avtomobilov, da dobijo okoljevarstvena potrdila, ali pa morajo plačati kazen. Lahko pa avtomobilski izdelovalec potrdilo kupi od drugega izdelovalca. Tako je Tesla v tretjem četrtletju s prodajo potrdil zaslužila 139 milijonov dolarjev (130 milijonov evrov), piše ameriška spletna stran Business Insider.
Muskovi velikopotezni načrti so imeli v letih, ko je v Beli hiši predsednikoval demokrat Barack Obama, veliko podporo v demokratski stranki. Njegovi načrti so se namreč ujemali z okoljevarstvenim aktivizmom demokratske stranke.
Musk pred volitvami podpiral Hillary in grajal Trumpa
Ni čudnega, da je Musk pred volitvami podpiral demokratsko predsedniško kandidatko Hillary Clinton in nasprotoval izvolitvi Trumpa, ki je prepričan, da človek nima vpliva na podnebne spremembe in da je to le kitajska potegavščina, ki naj bi škodila ameriški industriji.
Donald Trump se bo zagotovo vmešal v avtomobilsko industrijo in verjetno mu ne bo všeč, da Elon Musk sestankuje s prometnimi ministrstvi Nemčije in drugih evropskih držav na temo obdavčenja ključnih proizvajalcev CO2.
Po volitvah Musk v medijih poudarja, da mu Trump, ki zagovarja ameriško naftno industrijo in nadaljnje izkopavanje premoga, ne more škoditi. A to je verjetno le vtis, ki ga želi narediti v javnosti.
Muskov imperij odvisen od subvencij
Muskov električno-vesoljski imperij, ki ga sestavljajo avtomobilska družba Tesla, družba SolarCity, ki se ukvarja z izdelavo in namestitvijo sončnih ter ponudnik poletov v vesolje SpaceX, je namreč v veliki meri odvisen od zveznih in državnih subvencij in denarja davkoplačevalcev.
Po izračunih, ki jih je lani opravil časnik Los Angeles Times, je Tesla dobil 2,4 milijarde ameriških dolarjev (2,25 milijarde evrov) davkoplačevalskega denarja v obliki različnih subvencij.
Subvencije za SolarCity in SpaceX
Večinoma so to subvencije zvezne države Kalifornije, kjer ima družba tudi sedež, subvencije zvezna države Nevada, kjer bo Musk skupaj s Panasonicom zgradil največjo tovarno litij-ionskih baterij na svetu (Gigafactory), nekaj subvencij pa je primaknila tudi zvezna oblast.
Dolgoročni Muskov cilj je, da bi na Marsu s pomočjo družbe SpaceX ustvaril človeško kolonijo.
SolarCity je po izračunih dobil subvencije v višini 2,5 milijarde dolarjev (2,34 milijarde evrov). Večinoma gre za zvezno pomoč in pomoč države New York za gradnjo največje tovarne za izdelavo sončnih celic na Zahodni polobli v mestu Buffalo.
Bo SpaceX treščil ob planet Trump?
SpaceX, ki opravlja vesoljske polete za Naso, vojsko in druge kupce, sicer ne dobiva zveznih ali državnih subvencij, a je njegov obstoj odvisen od šest milijard dolarjev (5,6 milijarde evrov) težke pogodbe z Naso, ki je podrejena zveznim oblastem. Poleg tega Nasa družbi SpaceX plačuje več kot konkurenčnim izvajalcem podobnih storitev. Torej gre pri tem za obliko posrednih subvencij, piše nemški časnik Die Welt.
Kot je v komentarju, objavljeni na Forbesovi spletni strani zapisal Loren Thompson, je SpaceX slabši v primerjavi s konkurenčnim ponudnikom vesoljskih poletov United Launch Alliance, ki je v lasti Boeinga in Lockheed Martina. Medtem ko se je SpaceX že večkrat ponesrečila izstrelitev rakete v vesolje, pa United Launch Alliance v desetih letih obstoja ni izgubil niti ene rakete.
Težave Solarnega mesta
Poleg tega naj bi SpaceX v povprečju z izvedbo svojih storitev zamujal 26 mesecev, je še v komentarju z dramatičnim naslovom Ali bo Muskov SpaceX treščil na planet Trump zapisal Thompson.
V Nevadi bo Musk z japonskim Panasonicom zgradil največjo tovarno litij-ionskih baterij na svetu. Tudi s pomočjo milijardne subvencije zvezne države Nevada.
Muskov imperij ima že brez Trumpa težave, saj SolarCityju, ki sta ga ustanovila Muskova bratranca Lyndon in Peter Rive kljub subvencijam ni uspelo priti na zeleno vejo. Nedonosno podjetje je poleti kupila družba Tesla za 2,6 milijarde dolarjev (2,4 milijarde evrov).
Trumpovi podporniki nad Muska
SolarCity bo prišel tudi pod drobnogled kongresne preiskovalna komisije, ki jo vodita republikanca, član predstavniškega doma Kevin Brady in senator Orrin Hatch.
Poleg Muskove družbe bodo na kongresno rešeto prišlo še šest družb, povezanih z izrabo sončne energije, ki so v času Obamove administracije prejemala milijardne subvencije.
Bo Musk doživel usodo Enrona in Bernarda Madoffa?
Najbolj ostri kritiki Muska in njegov svojevrstnih javno-zasebnih partnerstev so v skupini z imenom Državljani za republiko (Citizens fort he Republic), ki jo vodi znana Trumpova podpornica Laura Ingraham.
Državljani za republiko, ki naj bi jih finančno podpirali naftni lobiji, Muska primerjajo z znanim goljufivim naložbenikom Bernardom Madoffom in pred leti razvpitim energetskim podjetjem Enron, ki je po razkritju goljufij neslavno propadlo.
4