Mrzlo jutro, dim iz izpuha, avto pa nikamor: se dogaja tudi vam?

Marsikdo je moral v zadnjih dneh prvič prijeti strgalko za jutranje čiščenje zamrznjenih stekel na avtomobilu, celotno jutranje čiščenje in ogrevanje avtomobila pa spada med tista najmanj prijetna (vsaj jutranja) opravila.

Med pogoste jutranje napake voznikov lahko uvrstimo način ogrevanja motorja avtomobila in ogrevanje notranjosti vozila. Ob temperaturah pod lediščem nas zebe in v ospredju, prav tako tudi za otroke, so v tem primeru ustrezna oblačila. V hladnih jutrih so pogosto na preizkušnji tudi akumulatorji v avtomobilih.

Zagnati motor, čakati na mestu ali takoj speljati?

Naša želja ob jutranjem prihodu do avtomobila na parkirišču je jasna. Radi bi mu kar najhitreje odmrznili stekla in segreli notranjost, tako zase kot za preostale morebitne potnike, še posebej za otroke. Še preden se odpeljemo s parkirišča, bi imeli radi segreto notranjost vozila.

V tem trenutku marsikateri voznik naredi dve napaki. Še preden se loti čiščenja stekel s strgalko, zažene motor avtomobila in pusti, da ta deluje na mestu.

To je lahko slabo tako za motor kot tudi porabo goriva, predvsem pa zaradi neposrednih izpustov ob zagonu hladnega motorja tudi za okolje. Motor se namreč precej učinkoviteje segreje med vožnjo kot med delovanjem na mestu.

Idealno je po zagonu motorja na mestu počakati še 10 ali 20 sekund, nato pa se odpeljati in spremljati kazalec ogretosti motorja. Šele ko ta naraste na ustrezno raven, je priporočljivo bolj odločno obremeniti motor.

Po nekaj minutah vožnje se motor že segreje na delovno temperaturo, do takrat pa ga ne smemo resneje obremenjevati. Foto: Gregor Pavšič

Nastavljena temperatura naj ne bo višja od 22 stopinj Celzija, preden se motor segreje, je priporočljivo pripreti šobe za pihanje zraka. Foto: Gregor Pavšič

Naj klimatska naprava močneje piha šele ogreti zrak

Ustrezna delovna temperatura motorja neposredno vpliva tudi na dovolj topel zrak iz klimatske naprave. Ob speljevanju z mesta je zato priporočljivo temperaturo nastaviti na visoko vrednost, stopnjo delovanja oziroma pihanja pa na najnižjo. V nasprotnem primeru bo v avtomobil pihal le mrzel zrak. Šele ko je motor segret, povečamo stopnjo delovanja.

Takrat tudi nastavimo klimatsko napravo na temperaturo okrog 20 ali 21 stopinj Celzija, kar je po priporočilu zdravnikov idealna temperatura. Višje lahko povzročijo zaspanost voznikov, pri nižjih pa začne naša koža hitreje izgubljati temperaturo, kar poslabša prekrvavitev.

Ukrepi proti pomrznjenemu vetrobranskemu steklu so lahko zelo preprosti. Foto: Gregor Pavšič

Ukrepi proti zmrzali na vetrobranskem steklu so zelo preprosti

Marsikateri jutranji zagati se lahko izognemo z nekaj predpriprave. Že povsem osnovna zaščita  vetrobranskega stekla čez noč nam zelo olajša strganje jutranjega ledu. Mnogi uporabijo kos navadnega kartona, ki ga imamo lahko tudi ves čas spravljenega v prtljažniku in postane del zimske opreme avtomobila. Na voljo so tudi posebna pokrivala, prav tako tudi različna razpršila za hitrejše odmrzovanje stekla.

Prav gotovo zamrznjenega vetrobranskega stekla ni priporočljivo polivati z vročo vodo. Če so na steklu manjše, lahko tudi očem nevidne poškodbe, lahko steklo v tem primeru tudi poči.

Varnostni pas prek debele bunde ni več učinkovit

Paziti pa je treba tudi na naša oblačila. Če se v avtomobil usedemo v debeli bundi in bomo čez nekaj minut že zapeljali na avtocesto, nam lahko za volanom hitro postane vroče. Vožnja v debeli bundi ni priporočljiva niti zaradi ustreznega pripenjanja z varnostnim pasom, ki takrat ni v stiku s telesom in nas bistveno slabše varuje. To je nevarno ob morebitnih naletih, ki jih v jutranjih prometnih konicah ni malo.

Bolj priporočljivo je najtoplejša oblačila sleči že takoj ali pa se obleči večplastno. Enako velja tudi za otroke, tiste najmanjše v lupinicah lahko pokrijemo tudi z odejami. Pomagajo tudi rokavice, šali in kape, ki jih med vožnjo preprosto odstranimo. Potrebnih je le nekaj minut vožnje in notranjost avtomobila se bo začela segrevati.

Imate ogrevan volanski obroč in sedeže?

Moderni avtomobili omogočajo tudi sisteme za hitro odmrzovanje vetrobranskega stekla, vgradne grelce, lastniki nekaterih električnih vozil lahko prek aplikacije tudi na daljavo vklopijo segrevanje vozila (navadno, ko je vozilo priključeno na domačo polnilnico). Priljubljeni so tudi tako imenovani "zimski paketi", v katerih proizvajalci ponujajo gretje volanskega obroča in sedežev. Priporočljiva je zmerna uporaba teh sistemov, sicer pa številnim voznikom prijajo.

Pazite na akumulatorje: pri starejših vozilih med nujno opremo spadajo tudi kabli za zagon motorja

V zimskih mesecih je treba avtomobilu nameniti več pozornosti. To je najprej ustrezna zimska oprema (ne le tista zakonsko določena, tudi s kakšno odejo ali manjšo lopato v prtljažniku), nato jutranje čiščenje stekel (in morebitnega snega s površin vozila), paziti pa je treba tudi na stanje akumulatorja.

Ti so pozimi na resni preizkušnji. Z nižanjem temperatur pada tudi zmožnost njihovega delovanja, okrog ledišča lahko tudi za približno 20 odstotkov. Če se z avtomobilom peljemo le nekaj kilometrov daleč, se med vožnjo akumulator sploh ne bo mogel ustrezno napolniti (z energijo, ki jo je izgubil ob zagonu motorja). Takrat se v akumulatorjih začne tudi proces tako imenovanega sulfatiranja, ki je posledica prenizke napetosti akumulatorja. Ta proces sčasoma onemogoča zagotavljanje dovolj velike količine energije.

Ranljivi so predvsem že starejši akumulatorji, ki lahko v mrzlih jutrih odpovejo. To se pogosto zgodi tudi lastnikom avtomobilov, ki teh ne uporabljajo vsak dan.

Predvsem pozimi so zato nepogrešljiv del zimske opreme v širšem pogledu lahko tudi kabli za vžig motorja.