SiolNET. Avtomoto AvtoMobilno
Vsebino omogoča Zavarovalnica Triglav d.d.
  • Messenger
  • Messenger

"Trenutna prometna kultura je precej katastrofalna"

Matej Kerec
Matej Kerec na svojem motorju prevozi v povprečju 16 tisoč kilometrov na leto. Veliko potuje sam, najraje ga pot ponese na jug Evrope. Foto: Ana Kovač
Vsebino omogoča Zavarovalnica Triglav d.d.

"Prometna kultura je precej katastrofalna," iskreno pove motorist Matej Kerec, ki na cesti letno preživi veliko časa. V avtomobilu letno prevozi 50 tisoč kilometrov, na motorju pa še dodatnih 16 tisoč. Cesta je njegov drugi dom, pravi, in na njej se je mogoče veliko naučiti. Na žalost tudi spoznati, da še vedno preveč grešimo in ogrožamo sebe in vse druge udeležence v prometu.


Motor je zanj pomemben ventil za sprostitev. Motor je zanj pomemben ventil za sprostitev. Foto: Ana Kovač Matej Kerec je motorist, ki je svojo kariero na dvosedu začel z legendarnim avtomatikom Tomos. In čeprav mu je bila strast do motorjev položena v zibelko, je svoje prve resne kilometre začel nabirati pred petimi leti. V tem obdobju je tako prevozil že 72 tisoč kilometrov.

"Motor nudi drugačen pogled na svet, okolico dojemam drugače kot v avtomobilu. Na motorju se popolnoma odklopim od vsakdana, se sprostim, odmislim vsakodnevne težave v poslu ali zasebnem življenju. Vsak ovinek je drugačen in vsakega je treba premagati, ga pravilno odvoziti, da prideš v enem kosu iz njega," na kratko svoje občutke na motorju strne Matej Kerec, ki nam je v zanimivem pogovoru orisal svojo posebno perspektivo s sedla svojega R 1200 GS. Zase pravi, da je dinamično-turistični voznik, ki rad potuje predvsem sam. In če bi lahko zarisal svojo idealno motoristično cesto? Naj bo ovinkasta in prazna! 

Koliko časa ste motorist? Kdo vas je navdušil nad motorji?
Že od nekdaj so me ljubiteljsko zanimali avtomobili in motorji. Pravi motorist sem slabih pet let, pred tem sem vozil motorje do 50 kubičnih centimetrov. Nekega dne sem pač začutil potrebo po tem, da prestopim prag v višji razred, da presedlam na "pravi" motor. Ta želja je že nekaj časa zorela. Oče je do mojega rojstva dirkal na dirkališčih, ko pa sem prišel na svet jaz, mu je bil postavljen ultimat: motor ali družina. Čez čas je dal motor res na stran in se posvetil družini. Kadarkoli smo sem kam peljali in je mimo švignil motorist, je bil opazno naježen. Pogrešal je motor in motoristične avanture.

Se spomnite svojega prvega motorja?
Moj prvi motor je bil avtomatik znamke Tomos, saj pred 22 leti ni bilo dosti izbire, kot je dandanes.

Kakšen motor vozite danes? Zakaj prav ta motor?
Pred slabimi petimi leti sem opravil vozniški izpit kategorije A in kupil "šibkejši" motor GT 800 F. Po enem letu sem spoznal, da sem dovolj vešč in da lahko stopim stopnico višje. Pri enem od uvoznikov motorjev mi je Darko, očetov znanec iz dirkaških časov, na testiranje ponudil dva vrhunska motorja, ki sta tudi po sami prodaji v vrhu. Po testnem obdobju obeh motorjev sem se odločil za nakup motorja R 1200 GS, ki ga še danes vozim z velikim veseljem. S svojo lahkotno vožnjo in vsem udobjem, ki ga nudi, me je v trenutku zasvojil.

"Vedno, ko sedem na motor, se v polni meri zavedam, da kot motorist spadam v rizično skupino." "Vedno, ko sedem na motor, se v polni meri zavedam, da kot motorist spadam v rizično skupino." Foto: Ana Kovač

Koliko kilometrov z motorjem naredite vsako leto? Koliko se jih je nabralo vsa ta leta?
Letno v povprečju naredim okrog 16 tisoč kilometrov. V slabih petih letih, odkar sem na motorju, pa sem prevozil že več kot 72 tisoč kilometrov. Glede na to, da motoristična sezona traja le pol leta in da se je treba precej posvečati tudi drugim stvarem v življenju, se mi zdi, da je to kar lepa številka.

Letos bo zaradi koronavirusa sezona nekoliko krajša. Na kakšen način jo boste poskusili nadomestiti?
Letošnja sezona bo za nekoliko tednov krajša, a se prav nič ne vznemirjam. Nikoli ne grem na motor samo zato, da bi se mi vrtel števec na motorju, prav tako tudi ne, da bi se slikal tu in tam ter objavljal na družbenih omrežjih. Ko me motor "pokliče", imam dober dan. Ko sem slabe volje in ko se ne počutim dobro, nikoli ne sedem na motor, ker se mi zdi, da lahko v takih trenutkih narediš največ napak, ki so lahko tudi usodne.

Kaj je tako posebnega pri vožnji z motorjem? Kaj vas tako prevzame?
Vedno ko sedem na motor, se v polni meri zavedam, da kot motorist spadam v rizično skupino, kajti na motorju nimamo varnostnega pasu, varne kabine in varnostnih blazin, ki v primeru nesreče rešujejo življenja. Sam od vsega začetka na motorju uporabljam motoristično zračno blazino, to je "telovnik", ki se v primeru nesreče napihne.

Motor nudi drugačen pogled na svet, okolico dojemam drugače kot v avtomobilu. Na motorju se popolnoma odklopim od vsakdana, se sprostim, odmislim vsakodnevne težave v poslu ali zasebnem življenju. Vsak ovinek je drugačen in vsakega je treba premagati, ga pravilno odvoziti, da prideš v enem kosu iz njega. Na motorju se ves čas dela fizično in psihično, hkrati pa vse to človeka sprošča. Če se v en dan nabere preveč kilometrov in se začuti utrujenost, si je treba vzeti potreben odmor in počitek. Pomembna sta zavedanje in vztrajna vožnja po pameti, brez nepotrebnih prebliskov in impulzov.

Matej Kerec Foto: Ana Kovač

Letošnji moto poletja bo nedvomno tudi dopustuj doma. Kje boste v Sloveniji poiskali svoje najljubše kotičke?
Vedno dopustujem kje na jugu in v Sloveniji sem žal le enodnevni gost. Enkrat ali dvakrat letno si privoščim vikend oddih.

Tri izletniške poslastice po predlogu Mateja Kereca 

V Sloveniji je veliko lepih, prijetnih motorističnih tur, o čemer bi lahko napisal cel esej ali celo priročnik, pravi Matej. Izbral je tri, ki jih lahko z motorjem osvojite že to poletje:

LjubljanaVrhnikaIdrijaMost na SočiKobaridTrentaVršičLjubljana,

LjubljanaStahovicaPodlomRadmiljeSolčavaskozi AvstrijoJezerskoPreddvorLjubljana,

LjubljanaRibnicaKočevjeOsilnicaKozariščeCerknicaLjubljana.

Veliko potujete tudi po tujini. Kje ste se imeli najboljše/najlepše? Zakaj?
Prva leta sem precej več potoval, si vzel teden dni dopusta za moto potovanja, danes je to težje in si lahko vzamem le kakšen podaljšan konec tedna. Obiskal sem kar nekaj motorističnih cest, na primer Großglockner, Stelvio, italijanske Dolomite, okoliško hribovje pri Gardskem jezeru, Madžarsko – Balaton in kar nekaj nekdanje Jugoslavije.

Največkrat me pot vodi na jug, skozi Bosno, Srbijo, Črno goro, nazaj pa običajno po jadranski magistrali. Potovanje na jugu je varno, ljudje so povsod prijazni in cenovno je precej ugodno. Ceste niso preveč prometne, so v dobrem stanju in na "majhnem" območju se vidi marsikaj zanimivega in lepega. Na jugu se počutim kot v domačem peskovniku.

"Najpogostejša napaka je, ko voznik motorja preceni svoje sposobnosti in zaradi prevelike hitrosti zdrvi v smrt." "Najpogostejša napaka je, ko voznik motorja preceni svoje sposobnosti in zaradi prevelike hitrosti zdrvi v smrt." Foto: Ana Kovač

Kako je videti potovanje z motorjem? Dobre in slabe plati.
Prvi dve leti sem si pred potjo vedno vzel kakšen teden za načrtovanje poti. Da sem si izbral pot, prenočišča na poti in da sem vnaprej načrtoval oglede zanimivosti in znamenitosti. Na začetku je bil največji problem, kaj vzeti na pot, ker si na motorju tako omejen s prostorom in moraš biti zelo racionalen. Danes z lahkoto priznam, da sem vedno vzel preveč, dosti stvari sploh nisem potreboval.

Tretje leto sem se kar čez noč odločil, kam bom šel, zgodaj vstal, spakiral, oddelal v podjetju potrebne zadeve in se zavihtel na motor, smer Dubrovnik.

Slabih strani na motorju ni. Če imaš dobro motoristično opremo, ti tudi dolgotrajna vožnja po dežju ne pride do živega. Seveda pa je treba v dežju prilagoditi vožnjo razmeram na cesti in ni tako prijetno, kot če sije sonček. Velikokrat se je zgodilo, da sem se "izgubil", ker nisem upošteval navodil navigacijske naprave. V takih trenutkih spontanosti vidiš veliko več presenetljivih, lepih krajev in narave, ki jih nikoli ne bi, če bi sledil navodilom navigacije. Kdaj pa kdaj je priporočljivo, da se izgubiš, a seveda, ko imaš poln rezervoar goriva, ker na jugu ni bencinske črpalke za vsakim vogalom.

"Motor moramo z glavo voziti mi in ne motor nas brezglavo!" "Motor moramo z glavo voziti mi in ne motor nas brezglavo!" Foto: Ana Kovač Vsako leto je veliko govora o kulturi vožnje v Sloveniji – kako vi gledate na promet?
Običajno se veliko govori takrat, ko se poveča število smrtnih žrtev med avtomobilisti ali motoristi, in tega je največ čez poletje. V tem času pridemo vsi "na plano" z željo po sončku. Trenutna prometna kultura je precej katastrofalna. Moj drugi dom je avto, saj z njim na leto naredim še dodatnih 50 tisoč kilometrov, kar pomeni, da preživim veliko ur na cesti. Vsakodnevno vidim marsikaj in si rečem, da je še malo nesreč, glede na to, kaj se vse počne med vožnjo. Problematična je tudi nestrpnost nekaterih, z egom "nabildanih" voznikov.

Kako bi primerjali voznike avtomobilov z motoristi?
Ko enkrat postaneš pravi motorist, gledaš na okolico drugače, saj se zavedaš, kako je biti na motorju, bolj se tudi zavedaš, česa ne smeš početi za volanom. Nekateri menijo, da so vsi motoristi norci in da tisti, ki ima motor, se bo prej ali slej ubil. Med avtomobilisti in motoristi je določen odstotek avtentičnih norcev, ki jim žal ni pomoči. 

Kakšen se vam zdi na splošno odnos do motoristov v prometu?
Ne smem biti preveč kritičen in vseh voznikov metati v isti koš. Med vozniki so tudi taki, ki nam motoristom "odstopijo prednost", v kolonah so bolj pozorni na nas in "registrirajo", da smo prisotni na cesti. V varnost prometa se je v Sloveniji že veliko vložilo, menim pa, da bo treba postoriti še dosti več, predvsem dvigniti kulturo voznikov vseh starostnih skupin, to pa je dolgotrajen proces.

Kaj nam manjka (vozniki, infrastruktura …), da bi bila vožnja z motorjem bolj varna?
Predvsem nam manjka zdrave kmečke pameti in malo potrpljenja. Cesta ni kriva za vse prometne nesreče. Cesti v slabšem stanju se je treba prilagoditi in znižati hitrost na tako, kot jo ta dopušča. Prometni znaki ob cesti niso sami sebi namen, tam stojijo z razlogom! Res je, da zadnjih nekaj letih niso veliko vlagali v cestno infrastrukturo in da so nekateri odcepi postali katastrofalni. Najbolj katastrofalno pa je, če se to dejstvo ignorira, ko smo za volanom ali v sedlu.


Mislim, da višje kazni niso prava pot za povečanje kulture ali varnejšo vožnjo. Vzgajati je treba že zgodaj v šolah, mladini prikazati, kaj se zgodi, ko nastane nesreča, in kakšne so mogoče posledice. Če nekoga poškoduješ ali celo ubiješ, je cena zelo visoka, saj to breme v sebi nosiš vse življenje. Skozi celotno obdobje odraščanja bi morali otroke opozarjati in vzgajati v odgovorne udeležence v prometu.

Matej Kerec Foto: Ana Kovač Verjetno imate poleg lepih izkušenj tudi kakšne neprijetne – kolikokrat ste se že "spogledali" z nesrečo?
Glede na to, da sem veliko na cesti, se večkrat letno znajdem v situaciji, ko je treba pravilno odreagirati. V vsem tem času nisem imel nesreče in upam, da bo tudi tako ostalo. Na motorju je potrebno veliko predvidevanja in usmerjene pozornosti na vso okolico. Opazovati dogajanje za tri vozila naprej, gledati vzvratno in na stran. Največkrat je bil problem, da mi je voznik osebnega vozila odvzel prednost ali da je ta prevozil rdečo luč, ko sem jaz že imel zeleno. Težava v Sloveniji je uporaba mobitelov med vožnjo. Opažam, da še vedno veliko voznikov med vožnjo tipka sporočila, dela selfije ali brska po družbenih omrežjih. Včasih so vozniki celo brali kakšne časopise, kar pa se k sreči ne dogaja več. 

Kakšne so najpogostejše napake, ki jih motoristi naredijo med vožnjo?
Najpogostejša napaka je, ko voznik motorja preceni svoje sposobnosti in zaradi prevelike hitrosti zdrvi v smrt. Verjetno je največ nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Marsikdo si danes poleg avta že lahko privošči tudi motor, na katerega se zavihti, čeprav ga slabo obvlada, in se potem "lomi" z njim po prometnih cestah. Tretji poskušajo loviti svoje vrle kolege, ki imajo več znanja in izkušenj, jim slediti za vsako ceno, da ne bi v njihovih očeh izpadli manjvredni. Motor moramo z glavo voziti mi in ne motor nas brezglavo!

Kaj pa vozniki avtomobilov?
Napaka ali kar ignoranca avtomobilistov je, da med vožnjo vse preveč uporabljajo mobitele. Nekateri vozniki določenih znamk mislijo, da so "bog in batina" in lahko na cesti počnejo, kar jim "paše". Velik avto, velik ego. Ne vedno, vendar je precej tega. Pa tudi tu sta velika dejavnika hitrost, obrabljene pnevmatike, da ne govorim o tem, koliko voznikov v zimskem času vozi z letnimi pnevmatikami.

"Znova in znova je treba obnavljati znanje, dobro je od inštruktorja ali trenerja dobiti kakšno kritiko, ki nam da misliti." "Znova in znova je treba obnavljati znanje, dobro je od inštruktorja ali trenerja dobiti kakšno kritiko, ki nam da misliti." Foto: Ana Kovač

Če se ne motim, sodelujete tudi pri delavnicah varne vožnje za motoriste. Zakaj je pomembno, da se jih motoristi udeležujejo?
Vsako leto spomladi vsaj trikrat obiščem delavnico varne vožnje za motoriste, da obnavljam svoje znanje. Verjamem, da vsega še vedno ne vem, odprt sem za novosti in rad se družim s podobno mislečimi. Vedno znova se naučimo kaj novega ali pa le obnovimo, kar smo pozabili med zimskim "spanjem". Kakšen reče, da tam ne izveš nič novega in da že vse ve, da je to brez zveze. Se morda kdo vpraša, ali tenisač Novak Đoković trenira samo enkrat mesečno? Ne, on trenira vsak dan. Znova in znova je treba obnavljati znanje, dobro je od inštruktorja ali trenerja dobiti kakšno kritiko, ki nam da misliti. Po treningu varne vožnje si lahko samo še spretnejši in varnejši voznik, tako zase kot za druge v prometu.

Sem pristaš tega, da bi morali vsi vozniki vseh vrst vozil enkrat letno obiskati kakšen tečaj varne vožnje in obnoviti svoje praktično in teoretično znanje. "Vaja dela mojstra" drži kot pribito. V Sloveniji se zadnja štiri leta organizira veliko takih delavnic in vse pohvale organizatorjem, še posebej pa organom policije, da so njihovi inštruktorji pripravljeni sodelovati na takih dogodkih. Učinkovite delavnice so tiste, kjer se dela v manjših skupinah po pet motoristov na enega inštruktorja, ker se lahko ta posveti vsakemu posebej in pove, popravi vse napake. Vse drugo, kar pa se organizira množično, je dobro samo na papirju, da se napiše, kakšen lep množičen obisk in dogodek je bil to, a s takih delavnic se ne odnese skoraj nič.

Matej Kerec Foto: Ana Kovač


motoristi Foto: Getty Images Poskrbite za ustrezno zavarovanje motorja

Da bo vse v redu tudi v primeru, ko se zgodi nezgoda, poskrbite z ustreznim zavarovanjem za motor, da boste varni pred finančno izgubo.

Zavarovanje motorja je po zakonu obvezno, vendar osnovno zavarovanje ni vedno dovolj za resnično brezskrbno vožnjo, saj zadošča le za kritje škode, ki jo nenamerno povzročite drugim udeležencem nezgode. Kaj pa vi in vaš motor? Na voljo imate več možnosti:

Zavarovanje voznika motornega kolesa za škodo zaradi telesnih poškodb (AO+)

Zavarovanje avtomobilskega kaska za motorna kolesa

Zavarovanje avtomobilske asistence

Nezgodno zavarovanje voznika in potnikov

Več informacij o možnosti zavarovanja motorja preverite na spletni strani ali obiščite najbližjo poslovalnico Zavarovalnice Triglav. 

Električni skiro Triglav Bi radi poskrbeli za brezskrbno vožnjo na vseh svojih prevoznih sredstvih? 

Zavarovalnica Triglav je razširila svojo ponudbo avtomobilskega zavarovanja, tako da lahko z njim zavarujete različne oblike mobilnosti, ki jih uporabljate vi in vaši družinski člani. AvtoMobilno zavarovanje ponuja zavarovanje odgovornosti in asistence kolesarjev, uporabnikov posebnih prevoznih sredstev (rolka, skiro …) ter tudi zavarovanje rehabilitacije po nesreči v prometu in zavarovanje prtljage. Torej, vse, kar potrebujete.

Preberite si več o AvtoMobilnem zavarovanju. 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 3
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin