Torek, 22. 6. 2021, 6.59
3 leta, 6 mesecev
Skoraj polovica Slovencev ne loči med dopolnilnim in dodatnim zdravstvenim zavarovanjem
Ko je ena izmed domačih zavarovalnic pred dvema letoma preverjala poznavanje razlike med zdravstvenimi zavarovanji, je postalo jasno, kar so številni zavarovalničarji domnevali že dolgo časa: poznavanje osnovnih pojmov in tipov zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ni najboljše. Skoraj polovica anketiranih je namreč trdila, da med dodatnim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem ni razlik.
To seveda ne drži, saj dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije razliko do polne cene standardnih zdravstvenih storitev, dodatno (zdravstveno) zavarovanje pa ima še dodatna kritja, ki jih osnovno in dodatno zavarovanje ne pokrivata.
Dopolnilno zavarovanje krije razliko za zdravstvene storitve, zdravila in medicinske pripomočke
Tako dopolnilno zavarovanje krije razliko za zdravstvene storitve, zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke, kot so zobna protetika, očala, zdravila na recept z vmesne liste itd. Dodatno zavarovanje pa krije stroške nadstandardnih zdravstvenih storitev oziroma storitev, ki bi jih sicer morali v celoti poravnati samoplačniško (npr. stroške zdravil na beli recept ali pa zahtevnejše zdravniške posege).
Zato je priporočeno, da dopolnilno zavarovanje sklene vsak, ki ima urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in mora doplačevati zdravstvene storitve, ki jih obvezno zavarovanje krije le v določeni meri.
Katerim doplačilom se izognete?
S sklenitvijo dopolnilnega zavarovanja se zavarujete za kritje stroškov doplačil, ki bi jih v nasprotnem primeru morali poravnati sami:
- v osnovni zdravstveni dejavnosti,
- pri zdravljenju zobnih in ustnih bolezni ter zobnoprotetičnem zdravljenju,
- pri specialistično ambulantnem in bolnišničnem zdravljenju, vključno s storitvami nastanitve in prehrane, intenzivne terapije in pri drugih najzahtevnejših diagnostičnih, terapevtskih in rehabilitacijskih posegih,
- pri presajanju organov,
- pri ugotavljanju in zdravljenju zmanjšane plodnosti, umetne oploditve, sterilizacije in umetne prekinitve nosečnosti,
- pri zdravljenju v tujini,
- pri zdraviliškem zdravljenju skladno s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja,
- za zdravila na recept, skladno z veljavno listo,
- za očesne, ortopedske, ortotične, slušne in druge pripomočke, za reševalne prevoze v nenujnih primerih.
Kdo pa "ne bi smel biti" brez dopolnilnega zavarovanja? Pri tem veliko vlogo odigrajo starost, način življenja in družinska zgodovina obolenj. Starejše in bolne osebe resnično potrebujejo dopolnilno zavarovanje, prav tako to velja za ljudi s kroničnimi boleznimi ali večjimi zdravstvenimi tveganji.
Kolikšen del stroškov krije dopolnilno zavarovanje v konkretnih primerih, smo preverili pri eni izmed zavarovalnic.
- Zobna protetika: 90 odstotkov.
- Očala: 90 odstotkov.
- Nenujni reševalni prevozi: 90 odstotkov.
- Zdravila na recept z vmesne liste: 90 odstotkov.
- Bolnišnično zdravljenje: od 20 do 30 odstotkov.
- Osnovne zdravstvene storitve: 20 odstotkov.
V primerih, ko je strošek opravljene storitve visok (npr. pri zahtevnejših operativnih posegih), lahko 20-odstotno doplačilo stroškov predstavlja veliko finančno breme, zato je sklenitev dopolnilnega zavarovanja finančno vsekakor smiselna.
Primerjava cen in sklenitev prek spleta
Mesečna premija znaša okoli 35 evrov, med zavarovalnicami pa je praviloma dokaj malo odstopanj. Cene lahko primerjate na spletni strani dopolnilnozavarovanje.si, kjer lahko dopolnilno zdravstveno zavarovanje tudi sklenete.
Naročnik oglasne vsebine so E-zavarovanja, d.o.o.
