Sreda, 22. 8. 2018, 12.37
6 let, 4 mesece
Si hrano vedno dosolite? To počne kar polovica Slovencev.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,36
V Sloveniji se povečuje delež ljudi, ki redno zajtrkujejo in zelenjavo jedo vsak dan, vse manj prebivalcev pa pije sladkane pijače. Kljub temu se v Sloveniji v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec prehranjuje nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili.
Prehrambne navade Slovenk in Slovencev se v zadnjih letih izboljšujejo, vse bolj sledimo napotkom zdravega prehranjevanja, še vedno pa je precej prostora za izboljšanje, kažejo rezultati raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI), ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Trendi v prehranjevanju odraslih Slovenk in Slovencev med letoma 2011 in 2016 kažejo, da se navada zajtrkovanja izboljšuje, kljub temu pa je prav zajtrk še vedno obrok, ki ga odrasli pogosto izpuščajo - ne privošči si ga 43 odstotkov moških in 33 odstotkov žensk. Navada zajtrkovanja se izboljšuje zlasti s starostjo prebivalcev, čeprav zajtrkuje tudi vedno več mladih, navaja NIJZ.
- da se je zmanjšal delež prebivalcev, ki enkrat tedensko ali pogosteje uživajo sladke pijače,
- da se je prvič po letu 2012 povečal delež prebivalcev, ki vsakodnevno uživajo surovo zelenjavo,
- da se od leta 2008 dalje delež prebivalcev, ki hrano pri mizi dosolijo, ne zmanjšuje več.
Vsak drugi prebivalec Slovenije si hrano pri mizi dosoli
V Sloveniji zaužijemo v povprečju tudi dvakrat več soli, kot je še sprejemljivo (pet gramov), poudarjajo na NIJZ. Tri četrtine soli zaužijemo z živilskimi izdelki, preostalo pa z dosoljevanjem pri mizi. Čeprav se je delež prebivalcev, ki že pripravljeno hrano dosolijo, do leta 2008 občutno zmanjšal, ima to navado še vedno kar polovica prebivalcev, dosoljevanje je bolj razširjeno med moškimi in v mestnem okolju, še navajajo.
Prehrana Slovencev v infografiki:
Premalo zelenjave in rib, ravno prav mesa, preveč mesnih izdelkov
Čeprav se je uživanje zelenjave po letu 2012 prvič izboljšalo, je še vedno ne zaužijemo dovolj, pravijo na NIJZ, v povprečju pojemo le tretjino priporočene količine. Vsaj enkrat dnevno jo uživa malo manj kot polovica prebivalcev Slovenije, uživanje pa je bolj razširjeno med ženskami, starejšimi odraslimi in v vaškem okolju.
Mesa medtem zaužijemo dovolj, po drugi strani pa v Sloveniji pojemo preveč mesnih izdelkov (predelanega mesa) in premalo rib. Mesni izdelki imajo lahko zaradi predelave večje vsebnosti slabših maščob, soli in aditivov, poudarjajo na NIJZ, kljub temu pa jih štirikrat na teden ali pogosteje uživa kar 16 odstotkov prebivalcev, največ moški in mlajši odrasli. Namesto mesnih izdelkov bi morali zaužiti zlasti več rib, saj jih enkrat na teden uživa le slaba tretjina prebivalcev. Ribe pogosteje uživajo moški, višje izobraženi in tisti iz višjega družbenega sloja.
Ribe so vsaj enkrat na teden na krožniku pri manj kot tretjini odraslih Slovenk in Slovencev.
Svinjska mast in klasično cvrtje še vedno (pre)pogosta
Čeprav dve petini Slovenk in Slovencev dnevno uporabljata priporočena rastlinska olja, pa še vedno kar četrtina prebivalcev tedensko ali pogosteje uporablja svinjsko mast, prav toliko jih uživa tudi klasično ocvrte jedi, poudarja NIJZ in dodaja, da je tovrstno prehranjevanje najpogostejše med nižje izobraženimi in tistimi iz najnižjega družbenega sloja.
