prazniki
Sreda, 19. 12. 2018, 14.40
5 let, 11 mesecev
Otrok lahko hitro postane odvisnik od sladkorja #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,64
Nobene potrebe ni, da bi se med prazniki odpovedali dobrotam, vendar ne pretiravajte in jih raje razporedite na več dni. S tem se boste izognili težavam, pred vrhuncem decembrskih praznovanj opozarjajo strokovnjaki iz ljubljanskega kliničnega centra.
Zaradi prevelike količine nezdrave, mastne, sladke in na sploh težko prebavljive praznične hrane se pojavijo prebavne težave in se poslabšajo kronične bolezni, vsako leto se zaradi prebavnih težav med prazniki poveča obisk urgence. Strokovnjaki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana zato opozarjajo, da ne le pri alkoholu, temveč tudi pri prazničnih pojedinah velja pravilo zmernosti.
Za otroke so sladkarije kot droga
Posebej moramo biti pozorni na prehrano otrok, med prazniki in tudi sicer, je poudaril prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana: "Otroci so lahko hitro mali odvisniki od sladkorja in zanje so sladkarije neke vrste droga. Tako tudi delujejo," je opozoril in dodal, da proizvajalci in trgovci te potrebe poznajo, zato ciljajo prav na mladoletnike.
Hrana postaja zdravilo za stisko
Hrano prevečkrat dojemamo kot nagrajevanje, pa je pojasnila dr. Marjeta Tomažič, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana: "Kar ni prav. Začnemo pri otrocih, nato s hrano nagrajujemo sebe. Hrana postaja psihosedativ - zdravilo za stisko. Bolj kot smo nervozni, hitreje odpiramo hladilnik. Neodgovorni smo do svojih teles, trgovci in oglaševalci nam vsiljujejo porabo, ki je prekomerna in je ne potrebujemo. Prehranjevanje je stvar kritičnega posameznika - vprašanje je, ali res potrebujemo toliko hrane."
Marsikdo med prazniki pri enem obroku zaužije trikrat več od povprečnega kosila
Med prazničnimi pojedinami se tudi odraslim in starejšim hitro zgodi, da pri enem obroku zaužijemo trikratnik povprečnega kosila. Glede na študije je tveganje za prenajedanje višje zlasti pri ljudeh v stresu, pri tistih z depresijo, z motnjami spanja in pri ljudeh, ki so manj telesno aktivni. Najpomembneje je, da poslušamo svoje telo in razum, ob tem pa se je treba zavedati, da sitost nastopi z zamikom, ko je želodec že prekomerno poln. Zato je treba prenehati jesti že pred občutkom sitosti.
Preberite še:
