Osteoartroza – kako ustaviti napredek bolezni?

Foto: Medicofit

Osteoartroza, znana tudi kot osteoartritis, je najpogostejša bolezen sklepov, ki je dolgo veljala za preprosto posledico staranja, pogosto imenovano kar degenerativni revmatizem.

Vendar pa raziskave zadnjih let razkrivajo njeno pravo naravo. Gre za najpogostejšo bolezen sinovijskih sklepov, ki je pogosto krivec za bolečine in omejeno gibljivost pri starejših. A to ni le zgodba o obrabljenih sklepih, temveč tudi o zapletenem vnetnem procesu.

Morda vas bo presenetilo, toda osteoartroza se lahko razvije popolnoma neopazno, brez očitnih znakov. Pogosto jo odkrijemo povsem naključno med rutinskim pregledom.

Ali ste vedeli, da lahko s sodobnimi fizioterapevtskimi pristopi uspešno zmanjšamo vaše bolečine in preprečimo nastanek nepovratnih poškodb sklepa, ki vodijo v operacijo sklepa?

V tem članku bomo razkrili skrivnosti te bolezni, razložili njene vzroke in simptome, predstavili najnovejše ugotovitve o tem, kako jo uspešno obvladovati s pomočjo specialne fizioterapije, in vam hkrati razkrili priročne nasvete za pomoč, ki so jih pripravili strokovnjaki zasebne klinike za fizioterapijo Medicofit.

Predstavljamo vam najsodobnejše metode zdravljenja, ki vam lahko pomagajo ohraniti gibljivost in udobje skozi vse življenje. Kako vas v kliniki Medicofit vodimo od osteoartroze do brezskrbnega življenja brez omejitev, vam razkrivamo v nadaljevanju.

Ali je osteoartroza pogosta?

Osteoartroza je široko razširjena po vsem svetu, saj prizadene približno kar polovico svetovne populacije, starejše od 65 let.

Ta številka se s starostjo le še povečuje, saj je prisotna pri kar 70 odstotkih ljudi, ki so starejši od 80 let. Zanimivo je, da se pogosteje pojavlja pri mlajših moških, medtem ko je nad 45 leti pogostejša pri ženskah.

Presenetljivo je, da lahko osteoartrozo zaznamo, še preden povzroča bolečine. Rentgenske slike pogosto pokažejo znake bolezni pri ljudeh, ki še ne kažejo simptomov. To kaže na to, kako pomembno je, da prepoznamo prve znake bolezni in ustrezno ukrepamo.

Ampak kako sploh nastane osteoartroza? Bolezen se začne z razgradnjo hrustanca, tankega in gladkega sloja, ki deluje kot blažilec sil in pokriva sklepne površine.

S staranjem naš hrustanec izgublja svojo gladkost in postaja manj elastičen. Pri osteoartrozi se hrustanec začne razgrajevati, kar povzroči vnetje in propad hrustanca.

Pri obvladovanju napredka bolezni je ključno fizioterapevtsko zdravljenje. Fizioterapija pomaga izboljšati gibljivost sklepov, zmanjšati bolečino in preprečiti nadaljnje poslabšanje. S pravilnim pristopom lahko bolniki z osteoartrozo uživajo povsem kakovostno življenje kljub tej zahrbtni bolezni.

Kakšne simptome povzroča osteoartroza?

Osteoartroza se najpogosteje pojavi v sklepih, ki so podvrženi velikim obremenitvam in jih pogosto uporabljamo. Med temi sklepi so najpogosteje koleno, kolk, hrbtenica in prsti na rokah.

Čeprav prizadene praktično katerikoli sklep, ima bolezen tipične simptome:

• bolečina: gre za bolečino, ki je običajno globoka in topa, s tendenco povečevanja med aktivnostjo sklepa, medtem ko počitek prinese olajšanje;
• okorelost: jutranja okorelost se pogosto pojavi, vendar je običajno omejena na obdobje, krajše od trideset minut. Pojavi se lahko tudi po daljšem obdobju neaktivnosti;
• deformacija sklepa: prizadeti sklep se lahko postopoma deformira in zadebeli. To se lahko zgodi zaradi različnih dejavnikov, vključno z nabreklo sklepno ovojnico, prisotnostjo izliva ali nastankom kostnih izrastkov;
• omejena gibljivost: ta omejitev je posledica različnih dejavnikov, kot so atrofija mišic ali prisotnost kostnih izrastkov;
• krepitacije: med gibanjem prizadetega sklepa se lahko slišijo krepitacije, zvoki, ki izhajajo iz trenja nepravilnih površin sklepnega hrustanca. Kljub neprijetnemu zvoku običajno ne povzročajo bolečine.

Pomembno je poudariti, da imata zgodnje prepoznavanje in ustrezno upravljanje osteoartroze ključno vlogo pri ohranjanju kakovosti življenja in preprečevanju nadaljnjega napredovanja bolezni.

Pacienti, ki k fizioterapevtskemu zdravljenju ne pristopijo takoj po prepoznavi prvih znakov, imajo veliko večje tveganje za operativni poseg v prihodnosti. Zato bodite pozorni na znake, ki vam jih daje vaše telo.

Foto: Medicofit

Dejavniki tveganja za nastanek osteoartroze

Poznamo številne dejavnike, ki vplivajo na zdravje naših sklepov. Predstavljamo vam najpogostejše dejavnike tveganja za nastanek osteoartroze:

• starost: staranje je ključen dejavnik tveganja za nastanek obrabe sklepa. S starostjo se sklepni hrustanec postopoma obrablja in izgublja svojo elastičnost, kar povečuje verjetnost za nastanek bolezni;
• spol: ženske so pogosteje prizadete kot moški, pri čemer igrajo vlogo hormonski dejavniki, zlasti padec ravni estrogena po menopavzi;
• prekomerna telesna teža: visoka telesna teža povečuje obremenitev nosilnih sklepov, kot so kolena in kolki;
• genetika: dedni faktorji igrajo pomembno vlogo, saj se tveganje za nastanek bolezni poveča pri ljudeh z družinsko anamnezo;
• poškodbe sklepov in operacije v sklepu: prejšnje poškodbe sklepov, zlasti zlomi, zvini in izpahi, lahko povečajo tveganje za razvoj bolezni v teh sklepih. Prav tako povečajo tveganje vsi operativni posegi v sklepu, kot je artroskopija kolena;
• športne dejavnosti: pri profesionalnih športnikih so športne dejavnosti povezane z večjim tveganjem za pojav osteoartroze v specifičnih sklepih, ki so bolj izpostavljeni obremenitvam.

Izjemno pomembno je, da se zavedamo, kako se različni dejavniki tveganja prepletajo in skupaj prispevajo k razvoju bolezni. To razumevanje je ključno za preprečevanje in zdravljenje te bolezni.

Čeprav so dejavniki tveganja zapleteni, lahko s pomočjo fizioterapevta sprejmete ukrepe za zmanjšanje tveganja za pojav osteoartroze in izboljšanje svojega sklepno-mišičnega zdravja.

Kako osteoartrozo diagnosticiramo in zdravimo?

Diagnostika in zdravljenje osteoartroze zahtevata natančen pristop, ki temelji na različnih metodah.

Anamneza in klinični znaki: Začne se s temeljitim zbiranjem bolnikove zgodovine ter oceno kliničnih simptomov, kot so bolečina, okorelost in omejena gibljivost sklepa.

Radiološke preiskave: Rentgenski posnetki so ključni za diagnozo. Na njih se lahko opazijo zoženje sklepne špranje, kostni izrastki in druge spremembe.

Dodatne slikovne preiskave: V nekaterih primerih se lahko uporabijo ultrazvok ali MRI za natančnejšo oceno stanja sklepa.

Zdravljenje osteoartroze zajema tri metode: uporaba protibolečinskih zdravil, fizioterapevtsko zdravljenje, ki je najpomembnejše, in kot zadnji izhod v sili – kirurški poseg.

Farmakološko lajšanje bolečin: Vključuje uporabo zdravil, kot so nesteroidna protivnetna zdravila in analgetiki, ter intraartikularne injekcije s kortikosteroidi ali hialuronsko kislino za zmanjšanje vnetja in bolečine.

Fizioterapevtsko zdravljenje: Ključna vloga fizioterapevtskega zdravljenja vključuje manualno terapijo, terapijo prožilnih točk, terapevtske vaje in instrumentalno terapijo. Pomaga pri izboljšanju gibljivosti, moči mišic ter zmanjšanju bolečine. V nadaljevanju vam predstavljamo, kako poteka zdravljenje osteoartroze v kliniki Medicofit.

Kirurško zdravljenje: Kirurški posegi, kot so endoprotetika (vstavitev umetnih kolkov ali kolen), osteotomija in artrodeza, se izvajajo pri bolnikih z napredovano obliko bolezni, ki ne odgovarja na konservativno zdravljenje.

Na srečo je kirurški poseg le redko potreben, saj lahko s pravilnimi fizioterapevtskimi tehnikami uspešno preprečimo nepovratne poškodbe vaših sklepov.

Pomembno je razumeti, da sta pravočasna diagnoza in celostno zdravljenje ključna za obvladovanje osteoartroze ter izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Fizioterapija igra ključno vlogo pri ohranjanju in izboljšanju funkcionalnosti sklepov.

Foto: Medicofit

Celostno zdravljenje osteoartroze v kliniki Medicofit

Diagnostični pregled

Za začetek fizioterapevtskega zdravljenja je ključna specialna fizioterapevtska diagnostika, ki jo izvaja usposobljen fizioterapevt.

Ta diagnostični postopek se začne z natančnim pogovorom, imenovanim anamneza, kjer zbiramo podatke o simptomih, trajanju in napredovanju težav ter dejavnikih, ki lahko sprožijo ali ublažijo bolečino.

Nato sledi klinični pregled, ki vključuje inspekcijo in palpacijo prizadetega sklepa. To pomeni, da pregledamo stabilnost sklepa, morebitne vidne deformacije, občutljivost na dotik in prisotnost vnetnih znakov.

Poleg tega se izvajajo meritve gibljivosti sklepa tako pri pasivnih gibih, pri čemer diagnostik oceni obseg giba, kot tudi pri aktivnih gibih, pri čemer pacient izvaja gib sam.

V okviru diagnostike se izvajajo tudi meritve mišične moči, ki pomagajo prepoznati morebitne pomanjkljivosti v mišični moči, vzdržljivosti in ravnotežju mišičnega sistema.

V nekaterih primerih se priporoča slikovna diagnostika, kot je rentgenski pregled, ki razkrije morebitno zožitev sklepne špranje, nastanek kostnih izrastkov in druge kostne spremembe. Magnetna resonanca pa omogoča pregled hrustanca, kosti in mehkih tkiv.

Fizioterapevt diagnostik vam tudi pojasni specialistični izvid, ki ga prinesete s seboj.

Diagnostično poročilo, ki izhaja iz diagnostičnega pregleda, je temelj za nadaljnje prilagojeno fizioterapevtsko zdravljenje vsakega pacienta.

Akutna fizioterapija

Fizioterapevtsko zdravljenje ima ključno vlogo pri obvladovanju osteoartroze in preprečevanju njenega napredka.

Strokovnjaki za fizioterapijo z izvedbo različnih metod in tehnik dosežejo več ciljev: zmanjšajo bolečino v prizadetem sklepu, izboljšajo njegovo funkcionalnost, povečajo gibljivost ter okrepijo mišično moč.

Med terapijo se pogosto uporabljajo manualna terapija, sklepna mobilizacija in manipulacija mehkega tkiva, kar pomaga zmanjšati mišično napetost, izboljšati gibljivost v sklepu, zmanjšati občutek okorelosti in lajšati bolečine.

Instrumentalna terapija je še ena koristna metoda, saj spodbuja prekrvavitev in regeneracijo, sprošča globoko ležeča tkiva, spodbuja proces celjenja in zmanjšuje občutek bolečine.

V kliniki Medicofit uporabljamo najsodobnejše naprave za zdravljenje, kot so TECAR WINTECARE terapija, magnetoterapija, 6D Action, visokoenergijski SUMMUS laser in visokotonska elektrostimulacija HiTOP.

Posebna terapevtska vadba pri osteoartrozi kolena ali kolka je usmerjena v krepitev mišic upogibalk in iztegovalk sklepa ter obsklepnih mišic. To zmanjšuje obremenitev na sklepu. Pri osteoartrozi hrbtenice se vaje usmerijo v krepitev obhrbteničnih mišic in stabilizatorjev jedra telesa.

Vadba vključuje tudi povečanje obsega gibljivosti sklepa s kontroliranimi gibi in izboljšanje koordinacije ter ravnotežja.

Celostni pristop k zdravljenju osteoartroze pomaga bolnikom pri obvladovanju bolečine, izboljšanju gibljivosti in kakovosti življenja ter preprečevanju napredka bolezni.

Foto: Medicofit

Postakutna kineziologija

Strokovnjaki kineziologije ustvarijo poseben vadbeni program, ki temelji na razumevanju, kako sile med gibanjem vplivajo na sklep in lahko prispevajo k degeneraciji sklepnega hrustanca.

Glavni cilj specialne kineziološke vadbe je izboljšati delovanje sklepov in razporediti obremenitve tako, da se zmanjša stres na sklepu.

Posebno pozornost namenjamo krepitvi atrofičnih mišic okoli sklepa, kar zmanjšuje težave, povezane z osteoartrozo kolena in kolka, ter zmanjšuje potrebo po protibolečinskih zdravilih.

Pri osteoartrozi kolka in kolena se izvaja vadba, ki poudarja krepitev mišic okoli kolka, vključno z mišicami upogibalk in iztegovalk sklepa ter mišicami trupa. Poleg tega se izvajajo vaje za povečanje gibljivosti v kolku in izboljšanje proprioceptivnih sposobnosti, ki omogočajo boljšo zaznavo telesa v prostoru.

Pri spondiloartrozi hrbtenice je pomembno, da bolnik ohrani pravilno držo ramenskega obroča in hrbtenice. Krepitev mišic vratu, ramen, hrbta in trebuha je ključnega pomena, da se ohrani stabilnost in preprečijo nepravilni gibi.

Strokovnjaki kineziologije v kliniki Medicofit izvajajo tudi analizo biomehanike sklepnega gibanja ter proučujejo vpliv zunanjih sil na sklep. Na podlagi teh podatkov razvijejo strategijo za zaščito in izboljšanje delovanja sklepa.

Preventivna kinezioterapija

Ker se zavedamo, da je zdravljenje osteoartroze in ohranjanje zdravja sklepov dolgotrajen proces, ki je v veliki meri odvisen od vaše fizične aktivnosti, smo pripravili še postrehabilitacijski program.

V kliniki Medicofit naše paciente vključimo v preventivni kineziološki program, pri katerem se usmerimo v izvajanje vadbe za krepitev vašega celotnega telesa. Na ta način preprečimo napredek vaše bolezni in držimo stanje pod nadzorom.

Aktivno gibanje pod strokovnim nadzorom nam prav tako pomaga preprečiti pojav obrabe v drugih sklepih vašega telesa in ponovni pojav simptomatike.

Ta celostni pristop k zdravljenju osteoartroze pomaga bolnikom pri obvladovanju bolečine, izboljšanju gibljivosti in kakovosti življenja ter preprečevanju napredka bolezni.

Nasveti fizioterapevtov klinike Medicofit

Strokovnjaki klinike Medicofit so za vas pripravili še nekaj nasvetov, ki jih velja upoštevati:

1. Zdrava teža: Ohranjajte normalno telesno težo, saj debelost povečuje tveganje za pojav osteoartroze. Če potrebujete pomoč pri prehrani, se posvetujte s strokovnjakom.
2. Redna vadba: Krepite mišice okoli prizadetih sklepov. To izboljša njihovo podporo, zmanjšuje bolečine in ohranja gibljivost. Naši fizioterapevti vam bodo z veseljem priporočili ustrezne vaje.
3. Pravilna drža: Pazite na svojo držo pri vsakodnevnih dejavnostih. Pravilno dvigovanje, ohranjanje ravnotežja in pravilno sedenje zmanjšujejo stres na sklepih.
4. Razbremenitev in preprečevanje poškodb: Na delovnem mestu uporabljajte ergonomske pripomočke in pravilne tehnike dvigovanja.
5. Prilagodite dejavnosti: Včasih je treba prilagoditi ali opustiti dejavnosti, ki obremenjujejo sklepe.

Ne pozabite se posvetovati s fizioterapevtom pred začetkom ali spremembo vadbe ali prehrane, da boste zagotovili, da so primerne za vas in vaše stanje. Vadba doma je koristna, vendar ne more nadomestiti specialnega fizioterapevtskega zdravljenja.

Viri in literatura:

Interna medicina (6. izd., p. XXXVIII, 1693). (2022). Medicinska fakulteta; Buča.

Kirurgija (p. XXXVI, 1588). (2014). Grafika Gracer.

Boesen, M., Ellegaard, K., Henriksen, M., Gudbergsen, H., Hansen, P., Bliddal, H., Bartels, E. M., & Riis, R. G. (2017). Osteoarthritis year in review 2016: imaging. Osteoarthritis and cartilage, 25(2), 216–226. https://doi.org/10.1016/j.joca.2016.12.009

Iolascon, Giovanni & Gimigliano, Francesca & Moretti, Antimo & de Sire, Alessandro & Migliore, Alberto & Brandi, M.L. & Piscitelli, Prisco. (2017). Early osteoarthritis: How to define, diagnose, and manage. A systematic review. European Geriatric Medicine. 8. 10.1016/j.eurger.2017.07.008. https://www.academia.edu/82644811/Early_osteoarthritis_How_to_define_diagnose_and_manage_A_systematic_review

Martel-Pelletier, J., Barr, A. J., Cicuttini, F. M., Conaghan, P. G., Cooper, C., Goldring, M. B., Goldring, S. R., Jones, G., Teichtahl, A. J., & Pelletier, J. P. (2016). Osteoarthritis. Nature reviews. Disease primers, 2, 16072. https://doi.org/10.1038/nrdp.2016.72

Naročnik oglasnega sporočila je MEDICOFIT D. O. O.