Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
11. 6. 2014,
15.02

Osveženo pred

3 leta, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

driska želodčne težave

Sreda, 11. 6. 2014, 15.02

3 leta, 1 mesec

Kako si pomagati ob driski?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Poletni čas, ki ga opevamo kot brezskrbnega, je čas, ko na nas prežijo številne nevarnosti. Ne le na potovanjih, tudi na domačih vrtovih.

Toplejši dnevi nas vabijo v naravo, na kopališča in igrišča, na katerih lahko uživajo tudi naši malčki. Kopanje v sladkih vodah in igranje v peskovnikih so v poletnih mesecih pomemben dejavnik tveganja za akutne črevesne okužbe. Akutna driska se po nekaterih podatkih pojavi pri od treh do osmih odstotkih ljudeh, ki so se kopali v sladkih vodah.

Tam namreč najdemo enake povzročitelje, ki so pogosto med povzročitelji črevesnih okužb. Ti se tam pojavljajo v še višjih koncentracijah kot v hrani in pitni vodi. Okužbam so najbolj podvrženi otroci, saj se v vodi zadržujejo dlje časa, zlasti v plitvinah in pesku, kjer je koncentracija mikrobov še večja, tisti, ki se pogosteje potopijo pod gladino vode, pa zaužijejo še več vode. Virusi, ki so najpogostejši povzročitelji črevesnih okužb, pa so odporni tudi na razkuževanje s klorom.

Nevarnost driske, ki se lahko pojavi zaradi različnih dejavnikov (kot posledica rotavirusov, ob jemanju antibiotikov in podobno), na nas tako preži na domala vsakem koraku.

Tekočina, tekočina in spet … tekočina! Kako ukrepati? Najpomembnejši so higienski ukrepi, zlasti v primeru rotavirusov, ki so izredno trdovratni. Prehrane nam ni treba spreminjati, izogibajmo pa se mastni hrani. Nujno je tudi nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov, in sicer z rehidracijsko tekočino. Ta sicer ne zmanjšuje driske, izboljšuje pa stanje dehidracije, ki se pojavi ob driski.

Driske ne smemo podcenjevati – po vsem svetu je zaradi driske letno hospitaliziranih več kot 87 tisoč ljudi, zaradi dehidracije pa po vsem svetu umre 230 otrok, v Sloveniji dva otroka letno.

Probiotiki so različni, veste? Ob driski in tudi ob jemanju antibiotikov je priporočljiv, če ne že nujen, vnos probiotikov. A vsi probiotiki nimajo enakega učinka, saj so njihove značilnosti različne. Kateri probiotični sev je po mnenju strokovnjakov najbolj učinkovit v primeru prej opisanih težav? LGG (Lactobacillus rhamnosus GG), ki velja za eno najbolj raziskovanih probiotičnih kultur. Tega na slovenskem trgu trenutno vsebujejo le Medisove probiotične kapsule in probiotične kapljice za dojenčke in otroke Waya LGG, ki so primerne za otroke do šestega leta starosti. Jemanje kapljic se priporoča kar po žlički in ne z mešanjem tekočine, saj delujejo na oljni osnovi, ki se v večji meri lahko zadrži na stenah kozarca.

Skrb tudi po koncu driske S probiotikom LGG skrajšamo trajanje driske, lajšamo simptome in preprečujemo možnost hospitalizacije, prej omenjene kapsule Medisa pa ne vsebujejo alergenov, kar je pomembno zlasti pri dojenčkih. Ko mine driska, pa nadaljujmo vnos probiotikov, saj je v tisti fazi pomembna obnova črevesne mikroflore.

Ne spreglejte