Torek, 10. 6. 2025, 6.37
1 dan, 8 ur
Zdravljenje bolečine v peti s pomočjo fizioterapije
Ste vedeli, da se kar do 88 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju sooči z bolečino v stopalu? Kronične bolečine v peti lahko resno omejijo gibljivost in negativno vplivajo na kakovost vašega vsakdana ter izvajanje povsem običajnih aktivnosti. Ko vsak korak postane neprijeten in že sam premik stopala povzroča nelagodje, boleča peta hitro postane dejavnik, ki vas ovira pri vsakodnevnem življenju. A kaj pravzaprav povzroča to pogosto nadlogo?
Bolečine v stopalu so lahko posledica različnih vzrokov – od dolgotrajne preobremenitve, poškodb mehkih tkiv, do strukturnih nepravilnosti v zgradbi stopala. Med hojo vsako stopalo prenese ogromno silo – pri enem kilometru hoje kar do 60 ton skupne obremenitve. Čeprav so stopala anatomsko prilagojena velikim silam, lahko dolgotrajna ali napačna obremenitev preseže njihove zmožnosti in povzroči bolečino.
Petna kost (calcaneus) je največja kost v stopalu in se nahaja v njegovem zadnjem delu. Na tem predelu se pripenjata dve ključni strukturi, ki sta pogosto vir bolečine: Ahilova tetiva na zadnji strani in plantarna fascija na spodnji.
V nadaljevanju bomo predstavili najpogostejše vzroke za bolečine v predelu pete ter učinkovite načine zdravljenja in preventive. Z razumevanjem teh vzrokov boste lažje sprejeli prave odločitve za odpravo težav ter ponovno dosegli lahkotnost in brezskrbnost pri vsakodnevnem gibanju.
Naročite se na zdravljenje bolečine v peti.
Kaj povzroča bolečine v peti?
Vzroki za bolečine v peti so lahko zelo različni. V osnovi jih lahko razdelimo glede na lokacijo, kjer se pojavljajo: bolečina se lahko razvije na zadnji strani pete ali na njenem spodnjem delu.
Bolečina na spodnji strani pete:
1. Kontuzija pete
Eden najpogostejših vzrokov nenadne bolečine pod peto je kontuzija – torej udarec pete, ki nastane, ko stopimo na trd ali oster predmet. Čeprav dobesedna modrica morda ne bo vidna, bo občutek bolečine ob obremenitvi več kot očiten.
Pod petnico se nahaja plantarna maščobna blazinica – posebna plast mehkega tkiva, ki je zgrajena iz satasto razporejenih fibro-elastičnih komor, napolnjenih z maščobo. Ta struktura skrbi za učinkovito absorpcijo udarcev in enakomerno porazdelitev pritiska na peto med gibanjem.
Pri kontuziji pete gre najpogosteje za prehodno bolečino, ki mine v nekaj dneh. A če bolečina postane močna ali dolgotrajna in vam onemogoča normalno hojo, obstaja možnost, da je prišlo do resnejše poškodbe, kot je zlom petnice.
2. Plantarni fasciitis
Plantarna fascija je močan vezivni trak, ki se razteza od pete do prstnega dela stopala. Njena naloga je stabilizacija stopalnega loka in podpora pri prenašanju obremenitev med gibanjem.
Ko pride do pretirane napetosti ali ponavljajočih se obremenitev, se lahko fascija vname – kar vodi v značilne bolečine v peti. Eden izmed najpogostejših sprožilcev tega vnetja je plosko stopalo, saj raztegnjeni lok povzroča prekomerno napetost v tkivu.
Pri plantarnih težavah je bolečina pogosto najizrazitejša zjutraj, ko stopite iz postelje, ali po daljšem mirovanju, ko fascija ponovno “prebudi” vnetje ob gibanju.
3. Trn v peti
Če se plantarni fasciitis predolgo zanemarja, lahko pride do kalcifikacije na mestu, kjer se fascija pripenja na petnico. Ta proces, imenovan osifikacija, pomeni nastanek kalcijevega nanosa, ki lahko sčasoma preraste v kostni izrastek – t. i. trn v peti.
K razvoju težave lahko prispeva tudi nepravilna hoja, zlasti če stopalo prekomerno zvijamo navznoter (pronacija). Tak način obremenjevanja dodatno draži plantarni lok, kar vodi v kronično vnetje in nastanek trna.
Sam izrastek je sicer neboleč in pogosto prisoten brez očitnih težav – ocenjuje se, da ga ima približno vsak deseti Slovenec, ne da bi to sploh vedel. Trn običajno odkrijemo z rentgenskim slikanjem, medtem ko se bolečina pojavi zaradi vnetja mehkih tkiv okoli njega, ne zaradi izrastka samega.
4. Stresni zlom petne kosti
Stresni zlom petnice nastane kot posledica dolgotrajnih in ponavljajočih se obremenitev, ki postopoma presežejo zmogljivost kosti za obnovo. Ne gre za nenadno poškodbo, temveč za mikroskopske razpoke, ki se razvijejo zaradi ponavljajočega se mehanskega pritiska na petno kost.
Do tovrstne poškodbe pogosto prihaja pri tekačih, športnikih in posameznikih, ki izvajajo aktivnosti z velikimi silami udarca – zlasti če se obseg ali intenzivnost vadbe prehitro povečata. Pomanjkanje postopne prilagoditve obremenitvam je eden ključnih dejavnikov tveganja.
Stresni zlom se običajno kaže kot postopno naraščajoča bolečina v peti, ki je sprva prisotna le med gibanjem, kasneje pa lahko traja tudi v mirovanju. Za uspešno celjenje kosti je treba stopalo razbremeniti za štiri do osem tednov. V večini primerov zadostuje konservativno zdravljenje brez kirurškega posega ob ustreznem počitku in podporni terapiji.
Bolečina na zadnji strani pete:
1. Retrokalkanealni burzitis
Eden izmed možnih vzrokov bolečine na zadnjem delu pete je vnetje burze – majhne sluznične vrečke, ki leži med Ahilovo tetivo in petnico. Te strukture delujejo kot naravni amortizerji med gibajočimi se tkivi, zmanjšujejo trenje in omogočajo bolj gladko gibanje.
Ko pride do draženja te burze, običajno zaradi dolgotrajne obremenitve, prekomernega teka ali nošenja neudobne obutve, ki pritiska na zadnji del pete, se razvije vnetje. Občutek bolečine je pogosto podoben tistemu, kot bi vas nekdo udaril v peto – ostra, točkovna bolečina ob hoji ali pritisku.
2. Tendinopatija Ahilove tetive
Tendinoza Ahilove tetive nastane kot posledica sprememb v sami tetivi – natančneje v razgradnji kolagena na mestu, kjer se tetiva pritrjuje na petnico. Zaradi teh sprememb tetiva sčasoma otrdi, se zadebeli in prične povzročati bolečine.
Poznamo pa tudi tendinitis – vnetje Ahilove tetive, ki se razvije kot posledica preobremenitve. Pri tem stanju gre za t. i. “over-use” poškodbo, kjer se tetiva zaradi ponavljajoče se visoke obremenitve vname. Pogosto jo opažamo pri športnikih, še posebej pri košarkarjih. Za razliko od tendinoze v tem primeru ni prisotne degeneracije, temveč gre za odziv na preobremenitev.
3. Haglundova deformacija
Haglundova deformacija je stanje, pri katerem se na zadnji strani petnice razvije kostna izboklina. Težava nastane, ko se ta izrastek začne drgniti ob notranji del čevlja, kar povzroča bolečino, rdečino in vnetje. Obutev z visoko peto ali trd rob čevlja težavo še poslabšata, saj dodatno pritiskata na prizadeti del.
Ta kostna sprememba je pogosto v neposredni povezavi z Ahilovo tetivo, saj izboklina povzroča trenje, kar lahko vodi v njeno draženje in posledično vnetje. Pri zdravljenju se običajno najprej poslužujemo nekirurških (konzervativnih) metod – priporočajo se čevlji z mehkejšim zadnjim delom, ortopedski vložki za razbremenitev stopala ter fizioterapija, ki vključuje raztezne vaje za Ahilovo tetivo in krepitev okoliških mišic.
4. Severjeva bolezen
Pri otrocih in mladostnikih, zlasti med 8. in 14. letom, je najpogostejši vzrok bolečine v peti t. i. Severjeva bolezen. Gre za obliko vnetja rastne ploščice na zadnji strani petnice, ki se pojavi v obdobjih intenzivne rasti – še posebej pri otrocih, ki se aktivno ukvarjajo s športom.
Pogoste ponavljajoče se obremenitve, kot so tek, poskoki in nenadni pospeški, dražijo še ne popolnoma razvito petnico. To vodi v bolečino, ki se običajno pojavi med aktivnostjo ali po njej.
Pomembno je razumeti, da hoja in vadba kljub bolečini težavo le še poglabljata. Brez ustreznega zdravljenja in počitka se lahko razvijejo dodatne mehanske težave. Pravočasna rehabilitacija, ki vključuje razbremenitev in strokovno voden fizioterapevtski pristop, je ključna za uspešno okrevanje.
Naročite se na zdravljenje bolečine v peti.
Kako se kaže bolečina v peti – prepoznavni znaki
Bolečina v peti je pogost pojav, ki lahko izhaja iz različnih vzrokov. Poleg same bolečine se pogosto pojavijo še drugi spremljajoči simptomi, ki lahko dodatno vplivajo na gibanje in udobje pri hoji:
- Oteklina: V predelu pete ali na spodnji strani stopala se lahko razvije oteklina, ki je lahko vidna ali pa jo občutimo kot napetost v tkivu.
- Togost in občutek toplote: Ob vnetju se pogosto pojavi občutek zatečenosti ali zmanjšane gibljivosti, včasih tudi toplota na prizadetem območju.
- Povečana občutljivost ob obremenitvi: Hoja, tek ali stoja lahko povzročijo stopnjevanje bolečine – še posebej pri stanju, kjer so vneti mehki deli stopala.
- Jutranja bolečina: Veliko ljudi poroča o izraziti bolečini ob prvih korakih zjutraj ali po daljšem sedenju, na primer po vožnji z avtomobilom.
- Bolečina ob upogibu stopala navzdol: Pri nekaterih stanjih, kot je vnetje tetive (tendinitis), se bolečina pojavi prav pri gibanju, kjer stopalo potisnemo navzdol.
- Omejena gibljivost gležnja: V določenih primerih lahko bolečina v peti zmanjša gibljivost tudi v gležnju, kar se kaže kot okorelost ali težje izvajanje določenih gibov.
Simptomi se razlikujejo glede na osnovni vzrok težave. Zato je ključno, da bolečine v peti ne ignoriramo, temveč pravočasno poiščemo strokovno oceno, s katero lahko natančno določimo vzrok zanjo in izberemo ustrezno terapijo.
Kako poteka diagnostika bolečine v peti?
Pri oceni bolečine v peti je ključnega pomena natančen klinični pregled, ki zajema tako opazovanje stopala kot analizo simptomov. Pregleda se obseg gibljivosti, moč mišic in gibanje v sklepih – s posebnim poudarkom na iskanju bolečinskih točk in prisotnosti morebitne otekline, ki pogosto nakazuje plantarni fasciitis ali retrokalkanealni burzitis.
Pomemben del pregleda vključuje tudi funkcionalne teste, kot so hoja po prstih in petah, ter oceno, kako posameznik obremeni stopalo med gibanjem. Ti preizkusi pomagajo pri razumevanju, kateri strukturi je bolečina najverjetneje pripisana.
Če bolečina ne izzveni ali se pojavlja dalj časa, se zdravnik lahko odloči za rentgensko slikanje. Rentgen omogoča vpogled v kostne spremembe in je lahko v pomoč pri prepoznavanju trna v peti, stresnega zloma ali znakov dolgotrajnega vnetja.
V določenih primerih, ko klinični pregled in rentgenski posnetki ne pojasnijo težav, pride v poštev tudi magnetna resonanca. Ta naprednejša metoda omogoča boljši vpogled v mehka tkiva in pomaga razjasniti morebitno prisotnost vnetij, kot so retrokalkanealni burzitis, plantarni fasciitis ali težave z Ahilovo tetivo – še posebej, če prvi poskusi zdravljenja niso bili uspešni.
Zdravljenje bolečine v peti
V kliniki Medicofit se osredotočajo na celostno in individualno obravnavo bolečine v peti. Njihov terapevtski pristop temelji na natančni diagnostiki in sodobnih fizioterapevtskih metodah, kar omogoča visoko učinkovitost zdravljenja.
Postopek se začne z diagnostično terapijo, ki vključuje poglobljen pogovor o pacientovih težavah in klinični pregled. Na podlagi različnih funkcionalnih testov in ocene simptomov določijo izvor bolečine ter pripravijo prilagojen načrt zdravljenja.
V začetni, akutni fazi se zdravljenje osredotoča na zmanjševanje bolečine in izboljšanje gibljivosti. Uporabljajo se napredne fizioterapevtske tehnike in naprave, ki lajšajo simptome in spodbujajo regeneracijo poškodovanih struktur.
Ko se akutno stanje umiri, sledijo ciljno usmerjene kineziološke vaje. Pod strokovnim vodstvom kineziologov pacient izvaja individualno zasnovan program za krepitev mišic stopala, izboljšanje ravnotežja ter povrnitev funkcionalne stabilnosti.
Zaključna faza terapije vključuje preventivni program, katerega namen je dolgoročno preprečevanje ponovitve težav. S pomočjo vaj za krepitev mišic stopala in telesnega jedra se zmanjšuje tveganje za nove poškodbe ter vzdržuje optimalno delovanje gibalnega sistema.
Večina vzrokov za bolečino v peti se uspešno odpravi s fizioterapevtskimi pristopi. Kirurški poseg je potreben le v redkih primerih – na primer ob rupturi Ahilove tetive ali trdovratnem trnu, ki se ne odziva na konservativno zdravljenje.
Primer uspešnega fizioterapevtskega zdravljenja bolečin v peti
Kliniko Medicofit je zaradi zbadajoče bolečine v levi peti obiskala 54-letna Jerneja. Gospa, zaposlena kot trgovka, pri svojem delu pretežno stoji in hodi. Bolečina jo je spremljala več mesecev, v obdobju pred prihodom na diagnostično terapijo pa se je stanje še dodatno poslabšalo, zlasti v jutranjem času.
Med anamnezo je poudarila, da si je že poizkušala pomagati z različnimi ortopedskimi vložki za čevlje in protibolečinskimi mazili, vendar ti ukrepi niso prinesli večjega olajšanja. Klinični pregled je razkril izrazito občutljivost na pritisk na področju pete, predvsem na medialni strani. Hoja po prstih kot tudi petah je bolečino še dodatno poslabšala. Obseg gibljivosti v gležnju je bil normalen, opazna pa je bila zmanjšana moč posteriornih mišic goleni.
Specialist fizioterapevt je oblikoval 10-tedenski program zdravljenja, ki je vključeval terapijo z udarnimi valovi, TECAR terapijo in terapevtsko vadbo, katere namen je bila krepitev intrinzičnih mišic stopala in mečnih mišic. Ob izboljšanju klinične slike je sledil prehod v kineziološko fazo zdravljenja, v sklopu katere so se progresivno izvajale napredne vaje za izboljšanje mišične moči, propriocepcije kot tudi mišične vzdržljivosti.
Ob zaključku zdravljenja je gospa Jerneja poročala o močno izboljšanem stanju – bolečina je več ni ovirala pri vsakodnevnih aktivnostih. Ker se je želela izogniti ponovitvi težav, se je odločila za vključitev v program preventivne vadbe.
Preprečevanje ponovnega pojava bolečine v peti
Ponovna bolečina v peti je lahko izjemno moteča in vpliva na sposobnost posameznika za brezskrbno gibanje. Čeprav ni mogoče vnaprej preprečiti vseh primerov, obstajajo učinkoviti ukrepi, s katerimi je mogoče zmanjšati tveganje za ponovitve in dolgotrajne težave.
V kliniki Medicofit poudarjajo pomen preventivne skrbi za stopalo, saj se z ustreznim ravnanjem lahko izognemo številnim poškodbam. Tu je nekaj ključnih priporočil, ki jih svetujejo tudi njihovi strokovnjaki:
- Ustrezna obutev: Pomembno je izbrati čevlje, ki nudijo zadostno oporo in oblazinjenje. Pravilno prilegajoča se obutev lahko zmanjša pritisk na peto ter zmanjša možnost draženja mehkih tkiv.
- Prilagojeni športni čevlji: Ob telesni dejavnosti je nujno uporabljati čevlje, namenjene specifičnemu športu – na primer tekaške čevlje za tek ali čevlje z dodatno stabilnostjo pri pohodništvu. To zmanjša obremenitve in nudi ustrezno zaščito.
- Redno raztezanje: Pred vadbo je priporočljivo raztezati mišice stopal in meč. S tem se poveča gibljivost in zmanjša možnost nenadnih poškodb med aktivnostjo.
- Pametno stopnjevanje aktivnosti: Aktivnost naj se povečuje postopoma. Prehitra obremenitev lahko vodi do ponovitve težav, zato je ključno poslušati telo in pravočasno zmanjšati intenzivnost.
- Počitek ob bolečini ali utrujenosti: Če se pojavi nelagodje v peti, je nujno vzeti odmor. Ignoriranje simptomov pogosto vodi v hujše zaplete in daljše okrevanje.
- Vzdrževanje zdrave telesne teže: Prekomerna telesna teža dodatno obremenjuje stopala. Z uravnoteženo telesno težo zmanjšamo pritisk na pete in izboljšamo splošno zdravje mišično-skeletnega sistema.
V kliniki Medicofit verjamejo, da je preventiva ključni del dolgotrajne rešitve. S strokovnim vodenjem, izobraževanjem pacienta in prilagojenimi programi vadbe pomagajo posameznikom ohranjati zdravje stopala ter preprečevati ponovitve bolečine v peti.
