SiolNET. Trendi Ustvarimo boljši svet
Vsebino omogoča Lidl Slovenija
  • Messenger
  • Messenger

"Stanje na morju je na kratko res slabo"

Vsebino omogoča Lidl Slovenija

Leta 1947 so izdelali prvo plastenko. Če jo je takrat nekdo odvrgel v morje, bo tam ostala do leta 2397. Pa še takrat se ne bo povsem razgradila, ampak bodo zaradi močnih ogljikovih vezi ostali plastični mikrodelci, ki jih organizmi ne morejo razkrojiti.

plastični odpadki

Material, ki je prinesel veliko dobrega

Inovativni material, ki je korenito spremenil potrošniško družbo, je prisoten na vsakem našem koraku.

Plastika je funkcionalen material, ki nam pomaga premagovati številne izzive – z lahkimi materiali v vozilih in plovilih prihranimo pri gorivu, z izolacijo stavb prihranimo pri računu za energente, z embalažo je hrana dlje časa obstojna in s tem pripomore k manjši količini zavržene hrane, nepogrešljiva je v medicini. Plastika je s številnimi dodatki postala zelo trpežna in uporabna, ravno zaradi tega pa je postala tudi dvorezni meč.

Veliko slabše nam gre pri tem, kako plastiko uporabljamo in odlagamo. Plastični predmeti, odvrženi v naravi, zaradi stabilnosti predstavljajo grožnjo naravnemu okolju, zato so plastični odpadki postali okoljski problem, ki zahteva poseben pristop.

Slovenija: vse bolj ozaveščeni kupci

Čeprav uradne statistike o porabi plastičnih vrečk v Sloveniji ni, pa se ocenjuje, da se njihova poraba v zadnjih letih zmanjšuje, tudi kot posledica ozaveščevalnih akcij trgovcev, ki spodbujajo kupce k večkratni uporabi vrečk.

Lidl Slovenija v okviru svoje trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet spodbuja odgovoren odnos do okolja.Od 1. junija dalje bodo kupci lahko izbirali med različnimi papirnatimi vrečkami (s FSC certifikatom za papir iz trajnostnega vira), ki se jih lahko odloži med star papir ali na kompostnik.

V ta namen so sprejeli zavezo o sistemskem zmanjševanju uporabe plastičnih materialov. Tako bo do leta 2025 vsa embalaža izdelkov Lidlovih blagovnih znamk narejena iz plastičnih materialov, ki jih bo mogoče stoodstotno reciklirati, obnoviti ali ponovno uporabiti. Tako 1. junija na Lidlovih blagajnah ne bo več možno kupiti navadnih plastičnih vrečk.

Z umikom navadnih plastičnih vrečk iz prodaje želi Lidl Slovenija dodati kamen v mozaiku trajnega zmanjšanja potrošnje plastičnih nosilnih vrečk, obenem pa kupcem ponuditi trajnostno alternativo.

Plaže zasute s plastiko

Plastična vrečka vrečke Foto: Thinkstock

Evropejci vsako leto ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih se manj kot 30 odstotkov zbere za recikliranje. 85 odstotkov odpadkov na plažah po svetu je plastičnih.

Plastika se znajde celo v naših pljučih in na naših mizah, saj je mikroplastika lahko prisotna v zraku, vodi in hrani, pri čemer še ne poznamo njenega celotnega učinka na naše zdravje. Nova vseevropska strategija za plastiko, ki so jo sprejeli v začetku leta, bo pripomogla k neposrednemu reševanju tega problema.

Kako je v severnem Jadranu?

plastični odpadki

Pred kratkim je vsa razsežnost onesnaženosti s plastiko pljusknila tudi k nam. Okoljska katastrofa z ogromnimi količinami odplak je sicer izvirala iz Padske nižine, kjer je največji onesnaževalec industrija. Posledice še vedno odpravljajo.

"Severni Jadran je zelo plitev, zato moramo biti še toliko bolj pazljivi, saj se plasti vode ne mešajo tako kot v globljih morjih. Je sicer nekaj tokov, vendar premalo," je pojasnila biologinja mag. Darja Ribarič, predsednica društva za trajnostni razvoj morja Vivamar. Raziskovalno območje društva Vivamar obsega slovensko morje, Tržaški zaliv (Italija) in zahodno obalo Istre (Hrvaška).

"Stanje na morju je na kratko res slabo. Manjka nam še veliko ozaveščanja. Ljudje se približno zavedajo, da velikih, vidnih kosov plastike ne smejo odmetavati v vodo, medtem ko je velika težava tako imenovana mikroplastika, ki jo po povratni zanki lahko, in najverjetneje jo, dobimo nazaj na krožnik," je še povedala biologinja.

Leta 2030 bo vso embalažo mogoče reciklirati

Evropska komisija je za lažji prehod na bolj krožno gospodarstvo v začetku leta predstavila prvo vseevropsko strategijo za plastične odpadke.

Strategija bo varovala okolje pred onesnaževanjem s plastiko ter spodbujala rast in inovacije. Po novih načrtih bo do leta 2030 vso plastično embalažo na trgu EU mogoče reciklirati, potrošnja plastike za enkratno uporabo bo manjša, namerna uporaba mikroplastike pa bo omejena. Strategija za plastiko bo znatno prispevala k doseganju ciljev trajnostnega razvoja za leto 2030 in pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.

Morja: nevarna plima plastičnih odpadkov

Foto: Reuters Foto: Reuters

Medtem ko smo debato o zapletenih težavah s plastiko šele počasi začeli načenjati, se mali vodni organizmi že udomačujejo v nezdravih plastičnih ekosistemih.

V oceanih plava že pet ogromnih otokov plastike — v severnem in južnem Atlantiku, severnem in južnem Pacifiku ter v Indijskem oceanu. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma vse to znaša približno 150 milijonov ton, vsako leto se količina poveča za dodatnih osem ton.

Vedno več plastike v oceanih je prav tako velika težava kot višje temperature morij, višja gladina in kemično onesnaženje. Kar 70 odstotkov vseh odpadkov v morju je nerazgradljiva plastika. Ocenjujejo, da se bo količina odpadne plastike v morju do leta 2025 kar potrojila. Če bo šlo tako naprej, bo v oceanih kmalu več plastike kot rib.

Te snovi so postale del morske prehranske verige, ki živalski vodni izpostavlja strupenim kemikalijam. Številne živali kose plastike v naravi zamenjajo za hrano, kar pomeni, da stradajo pri polnem želodcu ali pa se zastrupijo s kemičnimi snovmi iz plastike. Posredno prek uživanja hrane živalskega izvora nevarne snovi pristanejo tudi na naših krožnikih.

Kopno: polja najbolj izpostavljena

kmetijstvo zastirka

Učinki onesnaženja s plastiko v kopenskih ekosistemih so malo manj raziskani, saj je večina raziskovanja osredotočena na vodno okolje.

Na kopnem so še posebej izpostavljene kmetijske površine, ki jih na veliko pokrivamo s plastičnimi zastirkami, gnojimo z usedlinami odplak in zalivamo s prečiščeno odpadno vodo, polno mikroplastike.

Skupina skandinavskih in čeških znanstvenikov je po pisanju spletne strani The Scientist ocenila, da na ta način kmetijske površine vsako leto obremenimo z od 44 tisoč do 300 tisoč tonami mikroplastike, ki prehaja tudi v prehrano talnih organizmov.

Plastika za žejo in lakoto

Kako plastika iz embalaže oziroma plastenke prehaja v pijačo oziroma prehrano? Če plastike ne bi "plemenitili" z raznimi kemikalijami in jo tako naredili uporabnejšo in trpežnejšo, bi pri razpadanju od nje ostala le voda in ogljik, tako pa je polna nevarnih snovi, ki se začnejo izločati ter prehajati v okolje in našo prehrano.

Plastenke za enkratno uporabo ali druga mehka plastika so za shranjevanje živil lahko škodljive, če jih uporabljamo dlje časa. Iz mehke plastike se namreč začnejo izločati ftalati, bisfenol A (BPA) in druge spojine, ki rušijo hormonsko ravnotežje pri ljudeh in živalih.

Če ne gre drugače, izbirajmo plastenke z oznako BP-free in jih ne pomivajmo z močnimi detergenti, da ne pospešimo razgrajevanja.

Je iz plastike?

Plastična vrečka vrečke Foto: Thinkstock

Plastika je povsod okrog nas, od otroških igrač, pohištva, vrečk, ščetk do embalaže in pripomočkov za rojstnodnevne zabave.

"Najprej moramo zmanjšati kopičenje odpadkov. Na primer: lokali ob morju vedno postrežejo pijačo s slamicami, ki jih veter odpihne v morje. Morskim želvam se slamice lahko zapičijo v nosnico ali pa delfinom v strčnico, drugim živalim kam drugam. Delfinji mladiči in druge živali, ki ne ločijo plena od svetlečih plastičnih vrečk, jih zamenjajo za ribo, pogoltnejo in lahko tako poginejo. Tega je v svetu ogromno, zato naj vsak poskusi uporabljati čim manj plastike in jo nadomestiti z biorazgradljivimi predmeti, ki jih lahko uporabimo večkrat (tekstilne vrečke za v trgovino ipd.). Vsaj malo lahko vsak omeji podpiranje trga plastike, kajti dokler bomo potrošniki uporabljali plastične izdelke, bo tudi proizvodnja cvetela," je povedala Darja Ribarič.

Nekaj ukrepov, ki jih lahko sprejme vsak od nas:

  • Namesto plastičnih vrečk uporabljajmo biorazgradljive vrečke ali vrečke iz blaga in papirja. Vsako leto izdelajo 500 milijard plastičnih vrečk.
  • Izogibajmo se hrani v plastični embalaži.
  • Kupujmo čim manj stvari za enkratno uporabo. Vsak dan porabimo 500 milijonov plastičnih slamic.
  • Detergente kupimo v kartonastih škatlah.
  • Čim več obrokov skuhajmo doma.
  • Uporabljajmo pralne plenice.
  • Izogibajmo se kozmetiki s plastičnimi mikrodelci (vsebujejo jih tudi pilingi in geli za prhanje).
  • Pravilno ločujmo odpadke in reciklirajmo plastiko.
  • Če opazimo smeti v naravi, jih odnesimo v koš.

Čeprav se zavedamo, da je popolno izogibanje plastiki za vsako ceno skoraj nemogoče, pa lahko drug drugega spodbujamo, da dvakrat premislimo, preden začnemo kopičiti izdelke iz plastike, če jih lahko zamenjamo z okolju prijaznejšimi izdelki.

Material, ki razpada tudi do tisoč let

Foto: Matic Klanšek Velej / Sportida Foto: Matic Klanšek Velej / Sportida

Decembra 2016 je bila tudi pri nas, v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo, na ogled züriška razstava Končna postaja: morje?, kjer so obiskovalci izvedeli, koliko časa razpada nek odpadek.

Običajna plastika, ki ni biološko razgradljiva, se razkraja izjemno dolgo: plastenka na mikrodelce razpada celih 450 let, prav tako plenice za enkratno uporabo, plastični pokrovčki od 450 do tisoč let, slamice 200 let, aluminijasta pločevinka 200 let, pločevinka 50 let, plastična vrečka se razkraja med 10 in 20 leti, ribiška vrvica pa 600 let, cigaretni ogorki pa od enega leta do petih let.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 12
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin