V Slovenskem centru PEN razmišljajo o izključitvi Janše

Kot je za povedal podpredsednik Slovenskega centra PEN Tone Peršak, je častno razsodišče, ki so ga sestavljali France Bučar, Manca Košir in Neža Maurer, o članstvu predsednika vlade Janeza Janše v mednarodnem združenju književnikov in publicistov presojalo na pobudo 20 članov PEN-a, ki so želeli, da presodi, ali je Janša še primeren, da je njihov član. Pobudo za presojo sicer lahko poda deset članov, je pojasnil Peršak.

Člani se morajo "na vseh področjih zavzemati za svobodo misli in izražanja" Temeljna listina PEN-a, tako pravi Peršak, namreč člane zavezuje, da se na vseh področjih zavzemajo za svobodo misli in izražanja ter za promocijo literature. Odločitev bo dokončna, ko jo bo sprejel še upravni odbor združenja. To naj bi se predvidoma zgodilo v prihodnjih tednih.

Zaščita pred vojaškim sodiščem JLA in zaporom Janša je bil v PEN sprejet pred 25 leti. Kot mladega publicista, nad katerim sta visela grožnja procesa pred vojaškim sodiščem JLA in zapor, ga je želel Slovenski center PEN kot član vplivne mednarodne organizacije PEN zaščititi. Takratni sprejem Janše v PEN je v tistih časih pomenil simbolno gesto, je za Dnevnik dejal Peršak. Dodal je, da je bil Janša, "vsaj kar zadeva plačevanje članarine, vesten član".

Slovenski center PEN je bil ustanovljen leta 1926. Med drugo svetovno vojno ni deloval, znova pa je oživel leta 1962. Združenje je takrat štelo 39 članov. Pomemben del PEN-a je humanitarna dejavnost, v okviru katere so v obdobju vojne na Balkanu pomagali okoli 150 književnikom iz BiH. Po Peršakovih besedah ima PEN danes nekaj več kot 100 članov.