Simpozij Vizualno-likovno

V našem prostoru ga ni likovnega ustvarjalca, ki se v procesu svojega delovanja ali študija ne bi srečal z avtorjem besedil in likovnih artefaktov Milanom Butino. Butina je v našem prostoru eden ključnih avtorjev, ki je poleg pedagoškega delovanja izdal tudi mnogo besedil na temo likovne teorije. Njegovo obsežno delo je aktualno in uporabno tudi danes. Med drugim se za njegovo glavno delo izpostavlja delo Slikarsko mišljenje, s poglavjem Od vizualnega k likovnemu. Prav zato ni nenavadno, da so organizatorji simpozija posvetili naslov prav njemu, lahko rečem temelju likovnoteoretskega mišljenja in ustvarjanja v našem prostoru in tudi širše. Likovno nad vizualnim Vizualno in likovno se mnogokrat zamenjujeta in številni, tudi umetnostni ustvarjalci, ne ločijo med tema dvema različnima terminoma. Vizualno je vse, kar nas obkroža in obstaja v našem okolju. Vizualni impulzi nas dnevno bombardirajo v vsakršnem okolju in naša misel oziroma oko prevaja in dekodira vse te impulze in z njimi gradi celote in jih, projicirane na mrežnici, povezuje v logično vsebino. Likovno pa presega vizualno in ni splošno dano v našem okolju, ampak je ustvarjeno s strani umetnika, ki je v vizualnih impulzih znal dekodirati vsebino in jo ustvariti po svoje ali pa tudi na novo. Čeprav lahko tako likovno kot tudi vizualno opisujemo z likovnimi spremenljivkami ali prvinami, je likovno nad njim, saj je likovnik te spremenljivke in prvine uporabil in artikuliral v nekaj kompleksnega in na novo berljivega v umetniškem artefaktu.

V prvem dnevu simpozija so svoje mišljenje na temo vizualnega in likovnega predstavili mag. Črtomir Frelih, dr. Jožef Muhovič, dr. Tonka Tacol, dr. Jurij Selan in dr. Beatriz Tomšič Čerkež. Frelih je v svojem referatu izpostavil, da sodobni čas nima težav z reproduciranjem, ima pa v nekaterih primerih težave z izumljanjem novih oblik, ki jih še nismo videli, in dodal, da novi mediji posegajo v zgodovino, da bi iz nje lahko v ponovljeni obliki našli izboljšave. Profesor Muhovič je na simpoziju predstavil razlikovanje med vizualnim in likovnim mišljenjem in opozoril na potrebo po razlikovanju med vizualnim in likovnim. Zanimivo je postavil teze, da likovnost stavi na konstruktivno, presežno in trajno, vizualnost pa na mobilnost, interpretacijo in kontekstualizacijo. V referatu je med drugim dodal, da je likovno prečiščeno in trajno in da se vizualno odreka ovekovečenju in strateškemu mišljenju, a je hkrati na poti k likovnemu.

Vizualno in likovno v šolskem sistemu in na trgu Tonka Tacol je vizualizacijo predstavila kot orodje uspešnega poučevanja in učenja pri likovni vzgoji. V referatu je predstavila proces reševanja likovnih problemov v izobraževalnem sistemu v slovenskih šolah. Pri tem smo si bili udeleženci simpozija enotni, da je likovna vzgoja pomemben del osebnostnega razvoja vsakega subjekta in da bi bilo treba v šolah temu delu izobraževanja nameniti več pozornosti v smeri opremljenosti učilnic, povečanja kvote ur in predavanja umetnosti ob umetnostnem delu. Jurij Selan je v svojem delu izpostavil diskurz v umetnostnem sistemu. V svojem referatu se je oprl tudi na fetišizacijo umetnosti, ki je pogojena s kapitalom, in na znane avtorje, ki slovijo predvsem po visokih cenah svojih del, in dodal, da je te objekte, ki so le vizualni indeksi, šele diskurz spremenil v nekaj posebnega.

Likovna ustvarjalnost je realna prisotnost, ki nas nagovarja in je del naše kulture. Likovnost ima namreč tudi to sposobnost, da lahko sproža mnogo akcij in reakcij. Ob takšnih dogodkih se je spet izkazalo, da je o umetnosti vredno in potrebno govoriti in o njej razmišljati. Ne nazadnje lahko prav takšno mišljenje obrodi tudi vidne, vizualne in likovne rešitve ter spet vzpostavlja sicer skoraj zabrisano mejo med vizualnim in likovnim. Simpozij je z odličnimi predavatelji odprl številna vprašanja in na njih tudi podal mnogo dobrih odgovorov.