Sreda, 4. 12. 2019, 16.35
4 leta, 5 mesecev
Primer Severina: slovenska sodišča otroke pogosteje dodelijo materam kot očetom #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,23
8
Razsodba zagrebškega sodišča, da bo sin hrvaške pevke Severine in srbskega poslovneža Milan Popovića živel pri očetu, ki bo tudi samostojno odločal o njegovem šolanju in zdravju, je vznemirila tudi slovensko javnost. O tem, kako pogosta je pri nas sodna praksa, ko se otroka dodeli očetu, ne materi, ter kaj so lahko razlogi za takšno odločitev, smo povprašali odvetnico.
Hrvaško te dni pretresa položaj, v katerem se je po za zdaj sicer še začasni in nepravnomočni razsodbi Okrožnega sodišča v Zagrebu znašla hrvaška pevka Severina Kojić. Sodišče je namreč razsodilo, da bo njen sedemletni sin Aleksandar živel z očetom Milanom Popovićem.
Ta bo tudi samostojno odločal o otrokovem zdravju in izobraževanju, medtem ko ga bo mama videvala vsak drugi konec tedna in dva popoldneva med tednom. Hkrati bo vsak mesec nekdanjemu možu plačevala 1.248 kun preživnine, poroča Jutarnji list, kar znaša 168 evrov.
Ob takšni razsodbi sodišča je med našimi južnimi sosedi završalo. Severino so podprli številni njeni glasbeni kolegi kot tudi številni oboževalci. Ti so svoje razočaranje in jezo nad takšno odločitvijo sodišča izražali tudi v komentarjih pod njeno čustveno objavo na Instagramu, ki je sledila razsodbi in jo je namenila svojemu sinu.
Številnim, ki spremljajo najbolj odmevno skrbniško bitko ta hip, se ob prebranem porajajo številna vprašanja. Med drugim, kako pogosta sploh je praksa, ko sodišče polno skrbništvo nad otrokom dodeli očetu, ne materi. In kateri so lahko razlogi, da se sodišče tako odloči. O takšnih primerih na splošno smo povprašali slovensko odvetnico Minko Alagič.
Režim stikov otroka v primeru razvezanih staršev, ko je enemu od njih dodeljen v varstvo in vzgojo, predvideva pa druženje z drugim staršem, ki ni glavni skrbnik, vsak drugi konec tedna v mesecu ter dva popoldneva v tednu, je pravzaprav ustaljena praksa tudi pri nas, pove sogovornica. In pravzaprav v teh primerih ne gre za odstopanje od ustaljenega.
"Kadar sodišče odloči, da je mladoletni otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, mora odločiti tudi o stikih z drugim. In praviloma oziroma običajno so stiki dvakrat na teden, vsak drugi konec tedna in izmenjaje v tedenskih šolskih počitnicah (1. november, novo leto, 1. maj ...) ter med poletnimi počitnicami na primer še 14 dni skupaj pri staršu, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo. Seveda pri odločanju o pogostosti in trajanju stikov sodišče upošteva vrsto okoliščin, osnovno in prvo vodilo v vseh tovrstnih postopkih so vsekakor kratkoročne in dolgoročne koristi otroka," pojasni sogovornica.
Pomembna predvsem dobrobit otrok, ne želje staršev
Dodaja, da se seveda pri razsodbi deloma upošteva tudi okoliščine in želje staršev, vendar je to precej drugotnega pomena. Pomembna sta otrok in njegova dobrobit. To je tisto, kar vodi vsakega sodnika oziroma sodnico.
Pa ne le, ko gre za odločitev o časovnem odrejanju obiskov, temveč že pri glavnem vprašanju, kako si bosta oče in mama sploh razdelila skrbništvo oziroma kdo bo njegov glavni skrbnik. Kar je v uradni izjavi za tem, ko je Severina v ekskluzivnem intervjuju za Jutarnji list povedala, kaj si misli o razsodbi in sodnici Tei Golub, poudarilo tudi zagrebško sodišče.
"Sodnik se odloča na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena v sodnem postopku, na podlagi predloženih dokazov, upoštevajoč tako zakonodajo kot svoje svobodno sodniško prepričanje, pri čemer ga nad vsem drugim vodijo najboljši interesi otroka, o katerem v konkretnem primeru odloča, upoštevajoč to, da njegovi starši niso dosegli dogovora," del uradnega odgovora zagrebškega sodišča povzema Jutarnji list.
V praksi v večini primerov otroka dodelijo materi
Podobno pove tudi odvetnica Alagičeva: "Sodišče pri odločanju, komu od staršev zaupa otroka v varstvo in vzgojo, presoja vrsto okoliščin, osnovno in prvo vodilo v vseh tovrstnih postopkih pa je vsekakor korist otroka. V praksi se v večini primerov – po mojem mnenju vsaj v 75 odstotkih – dodeli otroka materi, ali ker to narekujejo dejanske okoliščine, na primer to, da je otrok bolj navezan na mater, ali velikokrat tudi po volji obeh staršev, torej sporazumno."
Dodaja še, da tako v primerih, ko polno skrbništvo nad otrokom dobi oče, ne mama, in se pojavi vprašanje, zakaj je tako, če pa to ni pogosta praksa, ni enoznačnega odgovora. Otroka lahko sodišče zaupa v varovanje in vzgojo očetu iz številnih razlogov.
"Torej lahko gre v teh primerih za enake razloge na strani otroka – večjo navezanost na očeta oziroma željo živeti pri očetu ali pa gre enostavno za slabše zmogljivosti, usposobljenosti ali bivanjske razmere matere za starševstvo. Kot že rečeno, v vsakem primeru sodišče zasleduje izključno korist otroka," na sploh o primerih, ko je oče glavni skrbnik otroka, pove sogovornica.
In poudarja, da se sodniki pri razsodbi v teh postopkih, kjer se stranke ne sporazumejo, vedno opirajo na izvedence, praviloma psihologe.
8