Novo desetletje, nove razstave Mestne galerije Ljubljana

V osemdeseta leta so v Mestni galeriji Ljubljana vstopili s skupinsko razstavo, ki so jo pripravili Lojze Čemažar, Matej Metlikovič in Marko Ivan Rupnik. Samostojne razstave so v galeriji v tem letu gostili Borut Pečar, Anita Tomljanović in Valentin Oman. Nadaljevali so s tematsko razstavo Milano v času upora in njegov razvoj in po razstavi slušateljev ALU pripravili razstavo Ljubljana v ilegali – likovni odmevi. Študentske Prešernove nagrade so v tem letu razstavili in prejeli Igor Kregar, Alenka Sotler in Jana Vizjak. Dvanajst razstavnih dogodkov v letu 1981 so sklenili s skupinsko razstavo Nikolaja Beera, Marine Mihelič in Gorazda Satlerja.

Enajst razstav je gradilo zgodbo galerije v letu 1982. Razstavno leto so odprli s samostojno razstavo Franceta Peršina in nadaljevali s samostojno predstavitvijo Božidarja Jakca. Sledili sta razstavi Zlato pero Beograda '81 in tematska Partizanski plakat 1945–1948. Samostojno so se predstavili mladi slikarji Milan Erič, Zvonko Čoh, Dušan Kirbiš, Tomaž Kolarič in Albin Krese. V galeriji je isto leto poleg slušateljev ALU gostil tudi razstavo z naslovom Kiparski simpozij Forma Zreče 81. In med drugim razstavo z zanimivim naslovom Problemi kontinuiteta. Razstavno leto so sklenili trije umetniki s skupinsko razstavo: Milena Braniselj, Milena Gregorčič in Jože Vrščaj.

V letu 1983 se je v institucionaliziran galerijski sistem že uvrstila Jugoslovanska nova podoba. Med devetimi razstavnimi dogodki izstopa samostojna razstava Henryja Moora. S skupinsko razstavo so se predstavili Člani skupine EQURNA, v letu 1983 je bila galerija Equrna tudi ustanovljena. Študentske Prešernove nagrade so prejeli Rajko Čuber, Zmago Posega in Boris Zaplatil. Razstavno leto je s samostojno razstavo sklenila Metka Krašovec.

Deset razstav je pisalo likovno pripoved galerije v letu 1984. Uvod v pripoved je s samostojno razstavo ustvaril Rudi Španzel. Nadaljevala sta Vida Slivniker Belantič in kipar Negovan Nemec. Razstavi Soočenje so sledili nagrajenci reškega bienala mladih. Po predstavitvi slušateljev ALU so v galeriji razstavili še dela Črtomirja Freliha in Marjetice Portč, prejemnikov študentske Prešernove nagrade. Razstavno leto so sklenili Mladi koroški likovni umetniki.

V letu 1985 je ljubljanski javnosti Mestna galerija postavila na ogled deset razstavnih dogodkov. Novoletna razstava je bila posvečena Skupini v Italiji šolanih slovenskih likovnih umetnikov. Med drugim so predstavili Slovensko umetnost na temo NOB 1945–1985. Tuja imena sta med drugimi zastopala Karim Azad in Tahir Hamid. V letu 1985 sta se ponovila naslov razstave Soočenje in predstavljanje nagrajencev reškega bienala mladih. Razstavno leto so sklenili s skupinsko razstavo Nikolaja Beera, Marine Mihelič in Gorazda Satlerja.

Cita Potokar je začela novo razstavno leto 1986. Sledili sta ji razstava domače obrti in samostojna predstavitev Tomaža Gorjupa. Študentske Prešernove nagrade so v tem letu razstavili Marjetica Potrč, Mirko Rajnar, Zmago Šviligoj, Janja Vraec in Zdenka Žido. V galeriji so v tem letu gostili Sodobno belorusko umetnost in razstavno leto z desetimi razstavnimi dogodki končali s tematsko razstavo Dialog navznoter – dialog navzven.

Devet razstavnih enot je zgradilo razstavno leto 1987. Prva v letu je bila skupinska razstava, ki so jo pripravili Bojan Bensa, Marjan Gumilar in Zmago Posega. Nadaljevala sta Dušan Lipovec in Jože Vrščaj. Samostojno sta se predstavila Rudi Gorjup in Vladimir Lamut. Študentske Prešernove nagrade so prejeli Roman Makše, Teos Perne, Silvester Plotajs Sicoe, Barbara Prinčič in Petra Varl. Sledile so skupinske razstave, med njimi Skupina kitajskih umetnikov, razstava z naslovom 10 + 10 in Tito z nami v Ljubljani.

V letu 1988 so v Mestni galeriji pripravili devet razstavnih dogodkov. V prostorih galerije so razstavili dela petega bienala jugoslovanskega akvarela, slušateljev ALU, Podobe Ljubljane in sodobno kitajsko fotografijo, dela likovnih umetnikov – članov SAZU. S samostojno razstavo se je predstavil Jože Ciuha. Razstavno leto je sklenila tematska razstava z naslovom Trenutek v slikarstvu Bosne in Hercegovine.

Osemdeseta leta je galerija končala z desetimi razstavami, začenši s samostojno razstavo Olafa Globočnika. Skupinsko so se predstavili Valentin Oman, Lojze Spacal in Giuseppe Zigaina. Sledili sta razstavi Likovni utrinek Makedonije in Od Arakawe do Winzerja. Samostojno sta se v letu 1989 predstavila Ante Trstenjak in Ina E. Conradi s tapiserijami. Razstavno leto je sklenilo šest ameriških umetnikov.