Petek, 11. 9. 2020, 12.46
3 leta, 7 mesecev
Nezakonska hči belgijskega kralja zahteva naziv princese
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,83
6
Delphine Boel
Nezakonska hči nekdanjega belgijskega kralja Alberta II., ki jo je ta priznal šele v začetku leta, si želi vseh pravic in nazivov, ki ji pripadajo.
Danes 52-letna Delphine Boel je poskušala vse od leta 2013 dokazati, da je hči belgijskega kralja Alberta II. Njena mati, baronica Sybille de Selys Longchamps, naj bi namreč imela pred desetletji ljubezensko razmerje z njim.
Kralj, ki je leta 2013 abdiciral in prestol prepustil sinu, je zanikal razmerje z baronico in vztrajal, da ni oče Boelove. Test očetovstva je opravil šele, ko mu je bruseljsko prizivno sodišče lani zagrozilo s kaznijo v višini pet tisoč evrov na dan. Ko je test pokazal, da je Albert resnično njen oče, je ta Boelovo vendarle priznal za hčer.
Zahteva enake privilegije in nazive, kot jih imajo preostali Albertovi otroci
A Boelova s tem sodne bitke še ni končala, poroča STA, želi si namreč enakih privilegijev in nazivov, kot jih imajo preostali trije Albertovi otroci, ki so se mu rodili v zakonu z ženo Paolo, trenutni kralj Belgije Philippe, princ Laurent in princesa Astrid.
Albert II. (v sredini) med ženo Paolo (desno) in sinom Philippom (levo), zdajšnjim belgijskim kraljem
"Delphine noče biti otrok po znižani ceni, hoče imeti povsem enake privilegije, nazive in položaj kot njeni brata in sestra," je po poročanju STA v četrtek dejal njen odvetnik Marc Uyttendaele.
Kraljevi nazivi tudi za njene otroke?
Bruseljsko prizivno sodišče, ki je v četrtek še zadnjič prisluhnilo odvetnikom obeh strani, mora zdaj uradno potrditi neposredno linijo nasledstva in njene pravne posledice. O tem, kateri pravice in nazivi ji pripadajo, bo odločilo 29. oktobra.
Albertov odvetnik sicer trdi, da sodišče Boelovi ne more podeliti naziva princese, temveč lahko tega prejme zgolj prek kraljevega odloka. Če bo sodišče kljub temu razsodilo v njeno korist, naj bi bili do kraljevih nazivov upravičeni tudi njeni otroci, še piše STA.
6