Letošnji književni sejem s 6000 naslovi 100 založb

Sejem letos prinaša 6000 knjižnih novosti 100 založb, kar po besedah predsednika Združenja knjižnih založnikov Bojana Šviglja kaže na to, da se založbe dobro prilagajo trgu.

Švigelj: Elektronska knjiga se ne more primerjati s knjigo v tiskani obliki Težave pa založbam po Švigljevih besedah ne prinaša le recesija, pač pa tudi sprememba "nosilca knjige". Prihaja elektronska knjiga, ki ima sicer tudi dobre lastnosti, ne more pa se primerjati s knjigo v tiskani obliki. To se lahko na sejmu "postavi na polico in se jo prelista", je poudaril.

Türk: Slovenci smo narod knjige Po Türkovih besedah smo Slovenci narod knjige. Ta je slovenskega človeka spremljala od samih začetkov, prek prevoda Biblije, slovenske književnosti pa vse do nastanka države, pomembna pa bo tudi za izhod iz krize. Izhod po njegovem mnenju zahteva dobre rešitve, ki jih bo treba najti v knjigah. Citiral je Cicerona in poudaril, da je treba knjige ne le kupovati, pač pa tudi brati. Opozoril je na pomen knjige o dolžnostih, v katerem Ciceron govori o etiki. O tej namreč "preveč površno ali politično govorimo", je dejal Türk, ki je prepričan, da je etika stvar posameznika in obstaja še preden preide v pravno ureditev.

Maver si je največje zasluge pridobil z delom na prosvetnem in založniškem področju Na prireditvi z glasbenimi nastopi Katje Šulc in Ljobe Jenče so podelili nagrade z raznih knjižnih področij. Dobitnik Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo je tržaški založnik in urednik Marij Maver, ki si je največje zasluge, kot piše v obrazložitvi, pridobil z delom na prosvetnem in založniškem področju. Leta 1976 je prevzel uredništvo revije Mladika, ki je pod njegovim vodstvom postala stalnica v slovenskem zamejskem kulturnem prostoru.

Maver: Slovenstvo se brani na robovih Ob prejemu nagrade je dejal, da jo deli s sodelavci, saj delajo z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo do slovenske besede in kulture. Vesel je, da gre nagrada že drugič - leta 2001 je nagrado prejel - v zamejstvo. "Slovenstvo se brani na robovih," je poudaril.

Nagrado za najboljši literarni prvenec je prejela Katja Perat Poleg Schwentnerjeve nagrade so podelili še nagrado za najboljši literarni prvenec, ki jo je prejela Katja Perat za pesniško zbirko Najboljši so padli, in nagrado za mladega prevajalca, ki je šla v roke Stani Anželj. Omembo žirije sta si prislužila še Petra Zupančič in Zoran Benčič.

Nagrado za najlepšo slovensko knjigo so podelili v treh kategorijah. V kategoriji književnost jo je prejela knjiga Saše Pavček Obleci me v poljub (založba Miš), ki jo je oblikovalka Petra Černe Oven. V kategoriji knjige za otroke in mladino so nagradili knjigo Petra Svetine Čudežni prstan (Vodnikova založba, DSKG), ki sta jo oblikovala Damijan Stepančič in Janez Turk. V kategoriji umetniške monografije in foto-monografije, bibliofilske izdaje pa je komisijo prepričala knjiga Janeza Bogataja Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije (Založba Rokus Klett), ki jo je oblikoval Žare Kerin.

Nagrado krilati lev, priznanje za najboljšo celostno izdelavo knjige, letos prejme tiskarna Gorenjski tisk za knjigo Julijske Alpe (Mohorjeva založba Celovec).

Posebno plaketo ob 50-letnici Bralne značke so podelili vsem njenim dosedanjim predsednikom: Jožetu Zupanu, Tonetu Partljiču, Janezu Kajzerju, Igorju Longyki, Slavku Preglu, Igorju Saksidi in Dragici Haramija.

Vrata za obiskovalce bo sejem odprl v sredo ob 9. uri. Kot napovedujejo organizatorji, bo letošnji sejem prelomen, saj bodo na njem nekatere slovenske založbe predstavile prve poskuse prehoda iz tiskanega v elektronski medij. Sejem bo ponudil tudi bogat program, ki med drugim obsega Debatne kavarne, Založniško akademijo, Forum za obiskovalce in Šolski knjigosled.