Vojna terorja: Bistvo so usode ljudi

Dolgoletni Delov poročevalec s kriznih žarišč Boštjan Videmšek je v sodelovanju s fotoreporterjem Juretom Erženom knjigo Vojna terorja - deset let po 11. septembru nedavno izdal pri Cankarjevi založbi. V njej je, kot je povedal Eržen, zajeto njuno desetletno poročevalsko delo, čeprav knjiga ni "copy-paste" reportaž in kolumen, ki so bile od 11. septembra 2001 dalje objavljene v časniku.

Eržena in Videmška zanima, kako v vojni živijo družine, otroci Eržen se je z Videmškom, ki se trenutno mudi v Gazi, leta 2002 naključno znašel na Kosovu. Nista se poznala, vendar sta se hitro ujela. Po Erženovih besedah namreč isto zgodbo delata vsak na svoj način in si ob tem dopuščata veliko mero svobode. Njuna skupna točka je, da ju zanima usoda običajnih ljudi, civilistov, torej kako v vojni živijo npr. družine, otroci.

"Po toliko letih na terenu ne delaš neumnosti" Za razliko od popotniških poročil je zanju, tako Eržen, značilno, da se infiltrirata v dogajanje, se vržeta "na glavo v zgodbo", ne gre pa za pustolovščine. Zgodbe so tako po njegovih besedah veliko bolj zanimive in običajno v takšni situacijah vedno napravita še kakšno dodatno, obrobno. Seveda je pri tem prisoten strah, vendar je treba narediti vse, da boš prišel nazaj, pravi Eržen. Dodal je še, da po toliko letih na terenu ne delaš neumnosti, fizično pa si zaščiten, kot se najbolje da.

Eržen: Kazati konkretno stvar je nesposobnost V knjigi je 40 njegovih fotografij, a to niso krvave slike. Te za Eržena niso bistvo, kazati konkretno stvar je po njegovi oceni nesposobnost, kako prenesti neko čustvo do ljudi oziroma javnosti. Po njegovih besedah ni potrebno, da vidiš krvavega človeka, če je to mogoče storiti s fotografijo, ki vsebuje še močnejši moment. S svojo fotografijo namreč, v odsotnosti besed, želi nekaj povedati, da bi vzpodbudil čustva, reakcijo med ljudmi, je še povedal Eržen, ki že v četrtek ali petek odhaja spremljat volitve v Egipt.