Lauševiću se je življenje po filmsko obrnilo na glavo

Žarku Lauševiću se je po besedah režiserja Dušana Jovanovića vse zgodilo kot v filmu – leta 1993 je iz osemdesetih znan mlad perspektiven igralec v samoobrambi s pištolo ubil dva človeka in tretjega ranil.

"Njegova zaporniška usoda ima filmsko karakteristiko. Vse, kar se mu je pozneje zgodilo, se mu je zgodilo že v filmih. Ubil je človeka, emigriral je, izgubil je družino. Bil je del vsega tega, kar je prej na filmu kot problem prinašal pred jugoslovansko občinstvo," je dejal Jovanović.

Kot je dodal, je knjiga v eni sapi tako avtobiografija in dokumentaren prispevek k zgodovini enega leta, pa tudi roman in zgodba, napisana po resničnih dogodkih.

"V knjigi se z njegovimi občutji, razmisleki, mučenjem samega sebe in poskusom prediranja teme svojega zločina meša literatura Alberta Camusa in Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega," je še dejal.

Laušević, ki je upodobil like, kot sta Šilja v kultni nadaljevanki Sivi dom in partizanski poročnik v filmu Oficir z vrtnico (1987), je bil v Podgorici vpleten v pretep, ki se je končal s smrtjo napadalcev.

Strelski obračun posledica smrtnih groženj Kot je na današnji okrogli mizi dejal srbski igralec Svetozar Cvetkovi, je bil strelski obračun posledica smrtnih groženj, ki jih je Laušević prejemal po predstavi Sveti Sava iz leta 1990, to so zaradi nestrinjanja z upodobitvijo Save prekinili srbski nacionalistični ekstremisti.

"Lauševiću so ljudje zaradi varnosti svetovali, naj s seboj nosi pištolo," je dejal Cvetković, ki meni, da je bil Laušević eden od poslednje generacije igralcev, ki so bili prepoznavni po vsem območju nekdanje Jugoslavije in so pomenili pozitiven duh različnosti, ki je obstajala v nekdanji skupni državi.

"Ta tragična usoda in tragični dogodek sta povezana z obdobjem, ki je v ljudeh pustilo grozen grenak priokus," je dodal.

Lauševića, ki je v svet filma vstopil v času, "ko je zabava že končana, po smrti Tita, v času inflacije", se je prijela oznaka neposrednega igralca, kar mu je prineslo veliko priljubljenost. Tako je o igralcu, ki zaradi varnosti biva v ZDA, dejal hrvaški zgodovinar filma Danijel Rafaelić.

Knjiga je v državah nekdanje Jugoslavije zbudila veliko zanimanja tako med bralci kot kritiki, v Srbiji pa postala celo najbolj prodajana knjiga zadnjih nekaj desetletij. V slovenščino jo je prevedla Lili Potpara.

V Slovenski kinoteki so po okrogli mizi predvajali film Oficir z vrtnico, ki uvaja kratko retrospektivo Lauševića.