Po desetih letih na odru Drame spet Ana Karenina

Ano Karenino so na odru ljubljanske Drame v režiji Dušana Jovanovića prvič uprizorili 14. januarja 2006. Naslovno vlogo je igrala Polona Juh, Karenin je bil danes ravnatelj Drame Igor Samobor, Vronski pa Jurij Zrnec. Jutri bo na odru Drame namesto dvajsetih deset igralcev in igralk, v naslovni vlogi bo še vedno Polona Juh, novi Karenin bo Matjaž Tribušon, novi Vronski pa Klemen Janežič.

V ospredju bo ljubezenski trikotnik Kot je na današnji novinarski konferenci povedal ravnatelj in nekoč Karenin Samobor, se je v desetih letih marsikaj spremenilo, ne sicer družbeni red, v katerem živimo, zagotovo pa naš odnos do Ane Karenine. Kot osrednji motiv predstave je izpostavil ljubezen kot gibalo našega življenja, kot žrtev okoliščin ali pa kot sredstvo za njihovo pomiritev.

Medtem ko je bila uprizoritev pred desetimi leti morda nekoliko bolj zvesta izvirniku, bolj kostumska, je tokratna uprizoritev kostumsko in glasbeno postavljena v novejši čas. V ospredje so postavljena čustva, režiser Dušan Jovanović pa je napisal tudi novo priredbo besedila. Kot je Jovanović povedal na konferenci, je bil Samobor nekakšen urednik predstave, saj je poleg manjše zasedbe predlagal tudi, da se predstava osredotoči na ljubezenski trikotnik.

Jovanović: To je moj popravni izpit "To je moj popravni izpit," je o novi uprizoritvi povedal Jovanović, ki se je tokrat precej bolj poglobil v besedilo, ga globlje analiziral in v novi zasedbi našel tudi novo veselje in nova obzorja. "Janežič in Tribušon sta prinesla nove poglede, izkušnje in znanja," je povedal režiser, ki je dodal, da je Polona Juh, igralski steber predstave, z Ano Karenino ustvarila eno od kronskih vlog.

Dramaturginja Darja Dominkuš, ki pri prvi uprizoritvi ni sodelovala, je povedala, da je Tolstoja bistveno težje dramatizirati kot recimo Dostojevskega, vsekakor pa gre za avtorja, ki na pronicljiv način analizira odnose med ljudmi in ki je še danes v tem točen, ne glede na to, da se je danes na primer lažje ločiti. "V predstavi so Tolstojevi stavki, ki se včasih zdijo neverjetno sodobni."

Dominkuš: Svojega sveta ne moremo obraniti z bodečo žico "Nismo vsi Ana Karenina, ne doživi vsakdo take ljubezni, ni vsak pripravljen zanjo toliko žrtvovati. A univerzalno spoznanje Ane Karenine je, da se lahko svet, ki ga imamo za samoumevnega, v vsakem trenutku poruši," je povedala Darja Dominkuš in dodala: "Svojega sveta ne moremo obraniti z bodečo žico. Obranimo ga lahko samo tako, da smo bolj občutljivi za nesrečo drugih."

Izkušena Ana Karenina, Polona Juh, je povedala, da se lahko igralka pogosto prestraši velikih literarnih imen, a da še danes lahko le redko odigra kakšno protagonistično vlogo, saj se v gledališču ukvarjamo predvsem z moškimi temami. Po njenih besedah še vedno nismo odgovorili niti na vprašanja emancipacije, ne samo žensk.

Igralkam so v usta pogosto položeni zgolj vzdihi Polona Juh je še izpostavila, da se zgodovina, kot je bila napisana leta 1877, ponavlja še danes. Družbeno-politični vidik je še preveč podoben. "Naša uprizoritev je strnjena na ljubezenski trikotnik, sama kot igralka pa si želim, da bi se ukvarjala z bolj bivanjskimi in filozofskimi vprašanji; kot igralki so mi v usta pogosteje položeni vzdihi, medmeti."

Pri pripravi na tokratno uprizoritev je prejšnjo skušala pozabiti, saj ni želela, da bi stavki zveneli enako. Medtem ko je bila prva uprizoritev po njenem mnenju bolj hermetično vzpostavljena, je tokrat v predstavi več "mesa".

Ne moreš dvakrat stopiti v isto reko Tudi Jovanović je povedal, da je spomin na prvo uprizoritev povsem zavrgel, saj ne moreš dvakrat stopiti v isto reko, dvakrat narediti iste stvari. Je pa poudaril, da je roman prvi odprl sociološko in politično vprašanje žensk; čeprav Ana Karenina ne more biti sodobna preslikava feminizma, je v njej dovolj namigov, da prek nje lahko premišljamo današnji čas. "Romana se ne da posodobiti, če si ga posodobil, si ga uničil."

Klemen Janežič, ki v uprizoritvi igra Vronskega, je povedal, da so prav zaradi izkušenosti Polone Juh, ki je vlogo že igrala, in njegove "zelenosti" lahko preizkusili tisoč in eno možnost in izluščili nekaj, kar je obema blizu. "Ljubezni na odru ne more početi eden, potrebna sta dva," je povedal Janežič. Ob tem je poudaril, da kljub omenjanju filozofskih vprašanj osredotočanje na ljubezenski trikotnik ne pomeni, da so se teme lotili površinsko.

"Ljubezni ne jemljemo dovolj resno. To ni stvar, ki se zgodi na ulici, v parlamentu, v diskoteki. Ljubezen spreminja življenja."