Lara Baruca: Imela sem obdobja revolucij

Lara Baruca se je rodila 1. avgusta leta 1979 v Kopru, kjer je z leto in pol mlajšim bratom Denom preživela otroštvo. Imela je veliko obšolskih dejavnosti, kot so odbojka, rokomet, glasbena šola, plesna šola in šolski časopis, obiskovala pa je tudi milijon različnih krožkov.

Kdo vam je izbral ime in zakaj? Izbral ga je oče, navdihnila pa ga je pevka Lara Saint Paul. Če bi bilo po mamino, bi bila Špela.

Vaša prva beseda? Sploh ne vem, ali sem to kdaj izvedela …

Prvi spomin? Vrtec. Kosilo. Nezaupljivo gledam v pločevinasti krožnik. Ni mi všeč… Zelo sem bila problematična s hrano in nič se ni spremenilo.

Najljubša risanka, igra in knjiga? Risank je bilo toliko na italijanskih programih, da bi težko izbrala samo eno … Morda Mila e Shiro, v kateri je glavna junakinja odbojkarica – v osnovni šoli je bil to moj najljubši šport. Najljubša igra so bili skoki z elastiko, knjiga pa kar serija Pet prijateljev, ki sem jo kar požirala.

Najljubša sladkarija? Palačinke.

Česa ste se najbolj bali? Nimam v spominu, da bi se česa posebej bala.

Najboljši prijatelj/prijateljica? V kakšnem odnosu sta danes? V vrtcu sem bila ves čas med fanti. V osnovni šoli Monika, danes sva v stiku le še prek Facebooka.

Kaj ste si želeli postati? Arhitektka, pozneje odvetnica. Proti koncu osnovne šole sem sanjala, da bi šla na srednjo oblikovno, oče pa ni hotel niti slišati o tem, da bi se pri štirinajstih letih odpravila v Ljubljano.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli? Najbolj priljubljena je bila slovenščina, najmanj pa geografija. Nisem mogla razumeti, zakaj se moram učiti, kakšno podnebje imajo na Kitajskem (smeh)! Danes, ko me neznansko privlačijo potovanja, bi se z veseljem spet učila geografije.

Obšolske dejavnosti? Uf, veliko jih je bilo. Odbojka, rokomet, glasbena šola, plesna šola, šolski časopis, milijon krožkov, dodatni pouki …

Najhujša stvar, ki ste jo ušpičili? Ni bilo hujših svari. Včasih smo se spozabili in po šoli kam odtavali. Spomnim se, da smo plezali po klifu blizu šole ali se zadrževali pri prijateljici, ki je stanovala blizu, njenih pa ni bilo doma. Seveda smo pozabili povedati, kje smo, zato so se doma razburjali.

Prebujanje pubertete: naj zvezdniški idol? Freddie Mercury, Sinead O’Connor, Michael Jackson, pozneje Alanis, Pearl Jam, Johnny Depp.

Srednješolska leta: upornica ali piflarka? Piflarski upornik. V šolo sem zelo rada hodila, ker sem po naravi izredno radoveden človek, sem pa imela doma kar burne spore in obdobja revolucij, ker se mi je zdelo, da mi ne pustijo dihat in me obravnavajo kot otroka. Na koncu ni bilo žrtev, je pa bilo nekaj let kar težko shajati z mano, ker sem bila vedno najpametnejša.

Najstniška stilska podoba? Zelo dolgi naravni lasje, bulerji, prstani, pletene zapestnice in razvlečene majice, kdaj tudi z indijskim pridihom. Poslušali smo grunge in nosili kratko majico čez dolgo. Ah, in hlače, veliko hlač. Krilo? Pha, pod nobenim pogojem!

Spomin z maturantskega izleta? Jih nimam. Tisto leto sem izadala že svojo prvo ploščo in ravno v tistem tednu sem imela koncert. Maturantski izlet sem za svoj razred le organizirala, zbirala denar, se sama odpeljala v Ljubljano, da sem agenciji predala plačilo, nato pa ostala v Sloveniji, medtem ko so ostali uživali v Grčiji.

Prvo plačano delo? Moderatorka radijskega programa. Na Radiu Koper sem začela že pri dvanajstih v mladinski oddaji in bila radijka več kot poldrugo desetletje. Najdlje na Radiu Capris.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih? Ne kupuj tistih groznih očal z jajčastim okvirjem za božjo voljo!!!